Page 275 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 275
pogled na operno ustvarjanje marjana kozine
Gotovo imam precej obširno I. sceno[35] (kakih 5–6 minut). Samo moram jutri še na
njej dogotoviti neke malenkosti, ki vzamejo precej časa. Mislim, da je kar dobra. Za
zaprtim zastorom začne zbor sam nekaj trobit o morju in slabi zemlji in kako mo-
rajo v daljni svet. Potem se zastor odpre, orglje plozajo (zadeva se vrši pred cerkvi-
jo), ljudje se pogovarjajo, kako in zakaj odhajajo (zelo lepo in dramatičen tekst),
medtem ko zbor čisto tiho tuli naprej. »Oj, morje, gorka hrano naša itd«. Mislim,
da mora ta scena absolutno ugajati, če je dobro režirana. Jutri bom to sceno dokon-
čal/36/ in v četrtek začnem prihodnjo heldentenorsko arijo. Delam ko črna živina,
imam pa poleg potrebnega zla vendar precej časa za mene. Dva večera, dva popol-
dneva in 4 dopoldneve. Sicer je vse idealno, samo zelo mi narobe hodi zgodnji jut-
ranji obisk Junike,[37] ki se že ob 6 ali ½ 7 prikobali k meni. Jaz bi pa rad zvečer čim
dlje delal in zjutraj dlje spal. Kadar ne morem delati s klavirjem in če ne gre dru-
go, pa prepisujem in aranžiram svoje stare stvari, naj gredo med malo ljudi, jih bom
razšenkal. Če bo šlo vsaj približno v tem tempu in ne pride kaj vmes, bo vsaj do veli-
ke noči končano IV. dejanje, do konca julija pa cela opera. Nakar je najbolj verjetno,
da jo bom za prihodnjih 15 let imel spravljeno v svojem predalu.38
Tudi sicer je domačim večkrat potožil, da ima pri delu vrsto ovir, pred
vsem bolezni v družini, in veliko drugih obveznosti. Pisanje opere ga je narav-
nost obsedlo, vendar je bila mama očitno nekoliko skeptična, saj jo skladatelj
v nadaljevanju pisma prepričuje:
Ja, kar se tiče tvojih svetov, mama, zaradi Ekvinokcija, so hudo dobro mišljeni, ima-
jo celo nekaj za se, ampak jaz seveda drame ne grem kvariti oz. »popravljati«. Ne
glede na to, da je perfektna, tudi čisto principijelna stvar je: če se hočem ozirati na
modo, publiko, momentalno konjunkturo, štimungo, ne bom nikdar napravil nič
poštenega. Končno se tudi taka stvar ne piše za jutri popoldne, ampak naj bi vendar
malo ostala. Zato pa mora imeti svoj ksiht.39
7. julija 194240 je pisal staršem:
Sporočam vam, da je opera gotova. Zdaj je v vezavi in s prvo priliko jo pošljem do-
mov. Vsaj do goda mora biti doma. Žal mi je, da Vam je ne morem še sam presvirati,
pa tudi to bo še prišlo. Dogotovil sem jo pa v rekordnem času, v dobrih dveh mesecih
dve dejanji: in to najboljši. Tudi Vam lahko zaupam, da zadeva ni slaba, temveč po
35 Govori o četrtem dejanju opere.
36 Gre za uvodni prizor četrtega dejanja opere.
37 »Junika« je ljubkovalno ime za skladateljevega sina Jurija Kozino.
38 Pismo staršem, 24. februar 1941.
39 Ibid.
40 Sedmi julij 1942 lahko štejemo kot datum »nastanka« opere.
273
Gotovo imam precej obširno I. sceno[35] (kakih 5–6 minut). Samo moram jutri še na
njej dogotoviti neke malenkosti, ki vzamejo precej časa. Mislim, da je kar dobra. Za
zaprtim zastorom začne zbor sam nekaj trobit o morju in slabi zemlji in kako mo-
rajo v daljni svet. Potem se zastor odpre, orglje plozajo (zadeva se vrši pred cerkvi-
jo), ljudje se pogovarjajo, kako in zakaj odhajajo (zelo lepo in dramatičen tekst),
medtem ko zbor čisto tiho tuli naprej. »Oj, morje, gorka hrano naša itd«. Mislim,
da mora ta scena absolutno ugajati, če je dobro režirana. Jutri bom to sceno dokon-
čal/36/ in v četrtek začnem prihodnjo heldentenorsko arijo. Delam ko črna živina,
imam pa poleg potrebnega zla vendar precej časa za mene. Dva večera, dva popol-
dneva in 4 dopoldneve. Sicer je vse idealno, samo zelo mi narobe hodi zgodnji jut-
ranji obisk Junike,[37] ki se že ob 6 ali ½ 7 prikobali k meni. Jaz bi pa rad zvečer čim
dlje delal in zjutraj dlje spal. Kadar ne morem delati s klavirjem in če ne gre dru-
go, pa prepisujem in aranžiram svoje stare stvari, naj gredo med malo ljudi, jih bom
razšenkal. Če bo šlo vsaj približno v tem tempu in ne pride kaj vmes, bo vsaj do veli-
ke noči končano IV. dejanje, do konca julija pa cela opera. Nakar je najbolj verjetno,
da jo bom za prihodnjih 15 let imel spravljeno v svojem predalu.38
Tudi sicer je domačim večkrat potožil, da ima pri delu vrsto ovir, pred
vsem bolezni v družini, in veliko drugih obveznosti. Pisanje opere ga je narav-
nost obsedlo, vendar je bila mama očitno nekoliko skeptična, saj jo skladatelj
v nadaljevanju pisma prepričuje:
Ja, kar se tiče tvojih svetov, mama, zaradi Ekvinokcija, so hudo dobro mišljeni, ima-
jo celo nekaj za se, ampak jaz seveda drame ne grem kvariti oz. »popravljati«. Ne
glede na to, da je perfektna, tudi čisto principijelna stvar je: če se hočem ozirati na
modo, publiko, momentalno konjunkturo, štimungo, ne bom nikdar napravil nič
poštenega. Končno se tudi taka stvar ne piše za jutri popoldne, ampak naj bi vendar
malo ostala. Zato pa mora imeti svoj ksiht.39
7. julija 194240 je pisal staršem:
Sporočam vam, da je opera gotova. Zdaj je v vezavi in s prvo priliko jo pošljem do-
mov. Vsaj do goda mora biti doma. Žal mi je, da Vam je ne morem še sam presvirati,
pa tudi to bo še prišlo. Dogotovil sem jo pa v rekordnem času, v dobrih dveh mesecih
dve dejanji: in to najboljši. Tudi Vam lahko zaupam, da zadeva ni slaba, temveč po
35 Govori o četrtem dejanju opere.
36 Gre za uvodni prizor četrtega dejanja opere.
37 »Junika« je ljubkovalno ime za skladateljevega sina Jurija Kozino.
38 Pismo staršem, 24. februar 1941.
39 Ibid.
40 Sedmi julij 1942 lahko štejemo kot datum »nastanka« opere.
273
