Page 352 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 352
musica et artes
nju, popravljanju in uglaševanju klavirjev najprej kalil v domači delavnici, je
ohranil očetovo znamko »M. Ropas«. Po njegovem pripovedovanju naj bi se
izpopolnjeval v eni najboljših dunajskih tovarn, pri Bösendorferju, in postal
odličen uglaševalec klavirjev, kot mesto izobraževanja v tehniki pa je omenjal
Prago.47 Ladislav, dober poznavalec glasbene obrti, tehnik in napreden mož,
je bil med prvimi celjskimi naročniki telefona, lastnik prve mehanične delav-
nice za motorna vozila, po prvi svetovni vojni pa je postal celo izdelovalec ja-
dralnih letal in »prvi leteči Celjan«. Ob vsem tem je nadaljeval družinsko
tradicijo izdelovanja klavirjev. Zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in
nasičenosti tržišča z izdelki evropsko uveljavljenih znamk je izdelke krilnih
oblik zlagoma opustil in se posvetil zgolj pianinom ter trgovanju s klavirji pri-
znanih izdelovalcev. Življenje in delo Martinovega sina Ladislava presega cil
je pričujoče študije in zahteva samostojno obravnavo, prav tako tudi delova-
nje mlajšega Davorina Ropasa, ki se je tako kot brat posvečal popravljanju in
uglaševanju klavirjev in bil dejaven pri izgradnji letal v bratovi delavnici. Oba
sinova sta bila dostojna naslednika svojega uspešnega očeta, ki velja za enega
najpomembnejših izdelovalcev klavirjev na Slovenskem. Čeprav domnevno
samouk, se je Martin Ropas razvil v priznanega mojstra klavirjev krilnih in
pokončnih oblik, bil inovator in uspešen podjetnik. Z Ropasovo dejavnostjo
lahko primerjamo »prvo tovarno klavirjev na Kranjskem«, ki jo je leta 1895
ustanovil Rudolf A. Warbinek v Ljubljani, in delavnico Josefa Brandla v Ma-
riboru, ustanovljeno leta 1893, ki se je ukvarjala z gradnjo orgel in pianinov.
47 Kot se spominja Mojmir Baumgartner, je njegov ded Ladislav razvil izjemno hitro in učinkovito
uglaševanje, v čemer naj bi bil poseben mojster. Po pripovedovanju naj bi se kot tehnik izobraževal
v Pragi.
350
nju, popravljanju in uglaševanju klavirjev najprej kalil v domači delavnici, je
ohranil očetovo znamko »M. Ropas«. Po njegovem pripovedovanju naj bi se
izpopolnjeval v eni najboljših dunajskih tovarn, pri Bösendorferju, in postal
odličen uglaševalec klavirjev, kot mesto izobraževanja v tehniki pa je omenjal
Prago.47 Ladislav, dober poznavalec glasbene obrti, tehnik in napreden mož,
je bil med prvimi celjskimi naročniki telefona, lastnik prve mehanične delav-
nice za motorna vozila, po prvi svetovni vojni pa je postal celo izdelovalec ja-
dralnih letal in »prvi leteči Celjan«. Ob vsem tem je nadaljeval družinsko
tradicijo izdelovanja klavirjev. Zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in
nasičenosti tržišča z izdelki evropsko uveljavljenih znamk je izdelke krilnih
oblik zlagoma opustil in se posvetil zgolj pianinom ter trgovanju s klavirji pri-
znanih izdelovalcev. Življenje in delo Martinovega sina Ladislava presega cil
je pričujoče študije in zahteva samostojno obravnavo, prav tako tudi delova-
nje mlajšega Davorina Ropasa, ki se je tako kot brat posvečal popravljanju in
uglaševanju klavirjev in bil dejaven pri izgradnji letal v bratovi delavnici. Oba
sinova sta bila dostojna naslednika svojega uspešnega očeta, ki velja za enega
najpomembnejših izdelovalcev klavirjev na Slovenskem. Čeprav domnevno
samouk, se je Martin Ropas razvil v priznanega mojstra klavirjev krilnih in
pokončnih oblik, bil inovator in uspešen podjetnik. Z Ropasovo dejavnostjo
lahko primerjamo »prvo tovarno klavirjev na Kranjskem«, ki jo je leta 1895
ustanovil Rudolf A. Warbinek v Ljubljani, in delavnico Josefa Brandla v Ma-
riboru, ustanovljeno leta 1893, ki se je ukvarjala z gradnjo orgel in pianinov.
47 Kot se spominja Mojmir Baumgartner, je njegov ded Ladislav razvil izjemno hitro in učinkovito
uglaševanje, v čemer naj bi bil poseben mojster. Po pripovedovanju naj bi se kot tehnik izobraževal
v Pragi.
350
