Page 353 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 353
zetki
Jonatan Vinkler
»Nemirna oseba« in »plagiat«:
Matije Klombnerja Ene duhovne peisni (1563)
Cerkvena pesem je za slovensko književnost 16. stoletja ena treh ključnih li-
terarnih vrst. Poleg bibličnih prevodov ter postilskih razlag nedeljskih in
prazničnih evangelijev za branje doma je namreč najbolj produktiven literar-
ni žanr slovenske protestantske književnosti. Topogledni besedilni korpus v
slovenskem jeziku obsega šest kancionalov Primoža Trubarja, nenotirano pe-
semsko knjigo Matije Klombnerja, dve pesmarici Jurija Dalmatina in zadnji
slovenski protestantski kancional 16. stoletja, ki je bil delo Felicijana Trubar-
ja (1595) – skupaj 10 knjig cerkvene pesmi (besedilni obsegi se gibljejo med 42
in 80 pesemskih besedil).
Med slovenskimi protestantskimi pesmaricami 16. stoletja zavzema posebno
mesto knjiga Ene duhovne peisni (1563), ki jo je uredil Matija Klombner, obse-
ga 67 pesmi (7 Trubarjevih, od tega 6 iz Catechizma 1550, in 60 drugih preva-
jalcev oz. prepesnjevalcev) in je veljala do Tega celega catehizma, enih psalmov
1584 Jurija Dalmatina, ki šteje osemdeset pesmi, za najobsežnejši slovenski
kancional. Med omenjenimi 67 pesmimi je s skoraj tretjino najštevilčneje
zastopan Martin Luther (22 verzifikacij). S petimi pesmimi je prisoten če-
ški brat Michael Wiesse, ki je s svojim kancionalom Ein new Gesangbuchlen
(Mladá Boleslav, 1531) pomembno vplival tako na nemško kot tudi na sloven-
sko cerkveno pesem 16. stoletja. V pesmarici je najti tudi prevode dveh pesmi
cerkvenega skladatelja Nikolausa Hermanna in merovinškega dvornega pe-
snika Venancija Fortunata, s po eno pesmijo pa so zastopani: Elisabeth Creut
ziger, Anarg von Wildenfels, M. Johann Agricola in celo tirolski prekrščeva-
lec Georg Grünwald.
povzetki 351
Jonatan Vinkler
»Nemirna oseba« in »plagiat«:
Matije Klombnerja Ene duhovne peisni (1563)
Cerkvena pesem je za slovensko književnost 16. stoletja ena treh ključnih li-
terarnih vrst. Poleg bibličnih prevodov ter postilskih razlag nedeljskih in
prazničnih evangelijev za branje doma je namreč najbolj produktiven literar-
ni žanr slovenske protestantske književnosti. Topogledni besedilni korpus v
slovenskem jeziku obsega šest kancionalov Primoža Trubarja, nenotirano pe-
semsko knjigo Matije Klombnerja, dve pesmarici Jurija Dalmatina in zadnji
slovenski protestantski kancional 16. stoletja, ki je bil delo Felicijana Trubar-
ja (1595) – skupaj 10 knjig cerkvene pesmi (besedilni obsegi se gibljejo med 42
in 80 pesemskih besedil).
Med slovenskimi protestantskimi pesmaricami 16. stoletja zavzema posebno
mesto knjiga Ene duhovne peisni (1563), ki jo je uredil Matija Klombner, obse-
ga 67 pesmi (7 Trubarjevih, od tega 6 iz Catechizma 1550, in 60 drugih preva-
jalcev oz. prepesnjevalcev) in je veljala do Tega celega catehizma, enih psalmov
1584 Jurija Dalmatina, ki šteje osemdeset pesmi, za najobsežnejši slovenski
kancional. Med omenjenimi 67 pesmimi je s skoraj tretjino najštevilčneje
zastopan Martin Luther (22 verzifikacij). S petimi pesmimi je prisoten če-
ški brat Michael Wiesse, ki je s svojim kancionalom Ein new Gesangbuchlen
(Mladá Boleslav, 1531) pomembno vplival tako na nemško kot tudi na sloven-
sko cerkveno pesem 16. stoletja. V pesmarici je najti tudi prevode dveh pesmi
cerkvenega skladatelja Nikolausa Hermanna in merovinškega dvornega pe-
snika Venancija Fortunata, s po eno pesmijo pa so zastopani: Elisabeth Creut
ziger, Anarg von Wildenfels, M. Johann Agricola in celo tirolski prekrščeva-
lec Georg Grünwald.
povzetki 351
