Page 354 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 354
musica et artes
Čeprav je slovenska kulturna in slovstvena zgodovina Enim duhovnim peis
nim doslej posvečala bolj obrobno pozornost, kot enemu poglavitnih kamnov
spotike v odnosih Trubar – Klombner, pri čemer slednjega (bržda tudi zaradi
Trubarjevih očitkov in Klombnerjeve odioznosti do njega) ni gledala s poseb-
no milim očesom, pa se zdi upravičeno ugotoviti, da gre pri Klombner-Juri-
čičevem kancionalu vsaj na ravni zasnove in strukture za tehten ter uravno-
težen pesemski zbornik, za pravi kalejdoskop protestantske cerkvene pesmi
– od reprezentativne Luthrove do manj znanih in celo takšnih avtorjev, ki jih
je glavni tok filipanske protestantske cerkve zaradi njihovih radikalnih nazo-
rov brez usmiljenja preganjal (prekrščevalci).
Matjaž Barbo
Glasbeno življenje v Ljubljani v času ustanovitve Academiae
philharmonicorum
Pri razpravljanju o glasbi v baročni Ljubljani naletimo na niz temeljnih me-
todoloških zadreg, s katerimi se soočamo vsi tisti, ki se ukvarjamo z glasbo,
o kateri ni čvrstih materialnih virov oz. so ti pomanjkljivi. Ne glede na šte-
vilna pričevanja o bogatem glasbenem življenju zlasti ob koncu 17. stoletja in
v prvi polovici 18. stoletja v Ljubljani namreč praktično nimamo ohranjenih
konkretnih glasbenih del, katerih analiza bi nam lahko v polnosti razkrila
glasbeno ustvarjalnost tedanjih skladateljev v prestolnici habsburške dežele
Kranjske. V izhodišču našega razmišljanja o glasbi v baročni Ljubljani se to-
rej ne moremo izogniti vprašnju o širšem muzikološkem definiranju glasbe-
nega prostora, da bi tako mogli postaviti temeljne metodološke okvire za nje-
no razumevanje. V tem smislu lahko tudi načelo »razumevanja glasbenega
razumevanja« razumemo kot metodološko vodilo pri razgrinjanju komplek
sne mreže sistema referenčnih povezav, ki tvorijo pomen in mesto neke glasbe
v širšem estetskem, kulturnem ali socialnem okviru.
Izhodišče naše razprave predstavljajo tako konkretni zapisi o najrazličnejših
izvedbenih priložnostih, glasbenih prireditvah, cerkvenih slovenostih, šol-
skih ali gledaliških predstavah ipd. Iz tiskanih sinopsisov gledaliških iger, lib
retov, opisov skladb in njihovih naslovov, iz obstoječe učbeniške literature ter
šolskega sistema lahko sklepamo o bogati skladateljski tvornosti ter začrtamo
slogovno-zvrstno tradicijo, ki jo je določala. Poleg tega nam viri razgrinjajo
podobo osrednjih poustvarjalnih principov, merijo njihovo kvaliteto, obseg
izvedbenih korpusov, količino njihovega dela ipd. Nenazadnje pa nam anali-
za slikovitih zapisov o recepciji glasbe pri poslušalcih pričara podobo ugodne
intelektualne klime, ki je pogojevala razvoj bogatega glasbenega življenja ba-
ročne Ljubljane.
352
Čeprav je slovenska kulturna in slovstvena zgodovina Enim duhovnim peis
nim doslej posvečala bolj obrobno pozornost, kot enemu poglavitnih kamnov
spotike v odnosih Trubar – Klombner, pri čemer slednjega (bržda tudi zaradi
Trubarjevih očitkov in Klombnerjeve odioznosti do njega) ni gledala s poseb-
no milim očesom, pa se zdi upravičeno ugotoviti, da gre pri Klombner-Juri-
čičevem kancionalu vsaj na ravni zasnove in strukture za tehten ter uravno-
težen pesemski zbornik, za pravi kalejdoskop protestantske cerkvene pesmi
– od reprezentativne Luthrove do manj znanih in celo takšnih avtorjev, ki jih
je glavni tok filipanske protestantske cerkve zaradi njihovih radikalnih nazo-
rov brez usmiljenja preganjal (prekrščevalci).
Matjaž Barbo
Glasbeno življenje v Ljubljani v času ustanovitve Academiae
philharmonicorum
Pri razpravljanju o glasbi v baročni Ljubljani naletimo na niz temeljnih me-
todoloških zadreg, s katerimi se soočamo vsi tisti, ki se ukvarjamo z glasbo,
o kateri ni čvrstih materialnih virov oz. so ti pomanjkljivi. Ne glede na šte-
vilna pričevanja o bogatem glasbenem življenju zlasti ob koncu 17. stoletja in
v prvi polovici 18. stoletja v Ljubljani namreč praktično nimamo ohranjenih
konkretnih glasbenih del, katerih analiza bi nam lahko v polnosti razkrila
glasbeno ustvarjalnost tedanjih skladateljev v prestolnici habsburške dežele
Kranjske. V izhodišču našega razmišljanja o glasbi v baročni Ljubljani se to-
rej ne moremo izogniti vprašnju o širšem muzikološkem definiranju glasbe-
nega prostora, da bi tako mogli postaviti temeljne metodološke okvire za nje-
no razumevanje. V tem smislu lahko tudi načelo »razumevanja glasbenega
razumevanja« razumemo kot metodološko vodilo pri razgrinjanju komplek
sne mreže sistema referenčnih povezav, ki tvorijo pomen in mesto neke glasbe
v širšem estetskem, kulturnem ali socialnem okviru.
Izhodišče naše razprave predstavljajo tako konkretni zapisi o najrazličnejših
izvedbenih priložnostih, glasbenih prireditvah, cerkvenih slovenostih, šol-
skih ali gledaliških predstavah ipd. Iz tiskanih sinopsisov gledaliških iger, lib
retov, opisov skladb in njihovih naslovov, iz obstoječe učbeniške literature ter
šolskega sistema lahko sklepamo o bogati skladateljski tvornosti ter začrtamo
slogovno-zvrstno tradicijo, ki jo je določala. Poleg tega nam viri razgrinjajo
podobo osrednjih poustvarjalnih principov, merijo njihovo kvaliteto, obseg
izvedbenih korpusov, količino njihovega dela ipd. Nenazadnje pa nam anali-
za slikovitih zapisov o recepciji glasbe pri poslušalcih pričara podobo ugodne
intelektualne klime, ki je pogojevala razvoj bogatega glasbenega življenja ba-
ročne Ljubljane.
352
