Page 362 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 362
musica et artes
Franc Križnar
Brati, slišati in videti slovensko glasbo:
glasba v Sloveniji od nekdaj do danes
V razvoju slovenske glasbe ali/in glasbe na Slovenskem s konca 15. stol. je
med prvimi omenjen Dnevnik Paola Santonina, tajnika kardinala in oglej-
skega patriarha Marca Barba. Prvi priča o (slovenski) posvetni in cerkveni
glasbi. Že s prvim pomembnejšim evropsko uveljavljenim skladateljem, Iaco-
busom Handlom Gallusom (1550–1591), se je slovenska glasbena (po)ustvar-
jalnost krepko nagnila v evropski prostor. Slovenska glasba ali glasba na Slo-
venskem je prvič postala evropsko vzporejena. Vse to seveda ni več veljalo za
reformacijo in protireformacijo, še manj za barok v slovenski glasbi. Prvi, ob
katerem se je to spremenilo, bi bil lahko v poznem baroku šele zdaj odkriti
Jakob Frančišek Zupan (1734–1810) s prvo slovensko opero Belin (1780–82).
Zanimivost slovenske glasbe tistega časa in prostora je še komaj enoletno go-
stovanje slovitega skladatelja in dirigenta Gustava Mahlerja (1860–1911), ki je
deloval v Ljubljani komaj eno sezono kot dirigent in pianist (1881/82). Po ro-
mantiki s kar nekaj ustvarjalci (skladatelji) in poustvarjalci (izvajalci) ter usta-
novami je pomembnejši dosežek šele v času slovenske glasbene moderne (tj.
1914) s svojim mešanim zborom Trenotek na besedilo pesnika Josipa Murna
Aleksandrova in še bolj s svojo opero Črne maske (1924–27) dosegel Marij Ko-
goj (1892–1956), zagotovo prvi v okviru evropskega glasbenega ekspresioniz-
ma. Ob bok mu lahko postavimo edinole Slavka Osterca (1895–1941) in Lu-
cijana Marijo Škerjanca (1900–1973), vsakega s svojo »kompoziciojsko šolo.«
Številne generacije, različnih šol in slogovnih usmeritev, pa predstavljajo stot
nijo slovenskih skladateljev in skladateljic 20. in 21. stol. Razdelejni so v kar
šest generacij, med njimi pa je zagotovo največji Evropejec v Sloveniji ali Slo-
venec v Evropi (po I. H. Gallusu) Vinko Globokar (roj. 1934). Seveda na kon-
cu ne moremo mimo številnih interpretov in ansamblov, ki hkrati omogočajo
več kot očiten razrast slovenske glasbe današnjega časa in prostora.
Frank Schneider
Dvořák in Hiawatha: poskus literarne razlage 9. simfonije
Kljub Dvořákovemu priznanju, da so 2. in 3. stavek njegove simfonije Iz no-
vega sveta navdihnili motivi iz Longfellowove velike pesnitve The Song of
Hiaw atha, njegovo simfonično ustvarjanje in s tem tudi 9. simfonijo dolo-
čena analitična tradicija predvsem v nemški muzikologiji uvršča v kategori-
jo »absolutne glasbe« in jo postavlja ob bok njegovim poznejšim »simfonič-
nim pesnitvam«. Kljub temu lahko pri Dvořáku govorimo o prepletenosti
obeh načel. Zato bo – na podlagi številnih dejstev, posebno prepletenosti vo-
360
Franc Križnar
Brati, slišati in videti slovensko glasbo:
glasba v Sloveniji od nekdaj do danes
V razvoju slovenske glasbe ali/in glasbe na Slovenskem s konca 15. stol. je
med prvimi omenjen Dnevnik Paola Santonina, tajnika kardinala in oglej-
skega patriarha Marca Barba. Prvi priča o (slovenski) posvetni in cerkveni
glasbi. Že s prvim pomembnejšim evropsko uveljavljenim skladateljem, Iaco-
busom Handlom Gallusom (1550–1591), se je slovenska glasbena (po)ustvar-
jalnost krepko nagnila v evropski prostor. Slovenska glasba ali glasba na Slo-
venskem je prvič postala evropsko vzporejena. Vse to seveda ni več veljalo za
reformacijo in protireformacijo, še manj za barok v slovenski glasbi. Prvi, ob
katerem se je to spremenilo, bi bil lahko v poznem baroku šele zdaj odkriti
Jakob Frančišek Zupan (1734–1810) s prvo slovensko opero Belin (1780–82).
Zanimivost slovenske glasbe tistega časa in prostora je še komaj enoletno go-
stovanje slovitega skladatelja in dirigenta Gustava Mahlerja (1860–1911), ki je
deloval v Ljubljani komaj eno sezono kot dirigent in pianist (1881/82). Po ro-
mantiki s kar nekaj ustvarjalci (skladatelji) in poustvarjalci (izvajalci) ter usta-
novami je pomembnejši dosežek šele v času slovenske glasbene moderne (tj.
1914) s svojim mešanim zborom Trenotek na besedilo pesnika Josipa Murna
Aleksandrova in še bolj s svojo opero Črne maske (1924–27) dosegel Marij Ko-
goj (1892–1956), zagotovo prvi v okviru evropskega glasbenega ekspresioniz-
ma. Ob bok mu lahko postavimo edinole Slavka Osterca (1895–1941) in Lu-
cijana Marijo Škerjanca (1900–1973), vsakega s svojo »kompoziciojsko šolo.«
Številne generacije, različnih šol in slogovnih usmeritev, pa predstavljajo stot
nijo slovenskih skladateljev in skladateljic 20. in 21. stol. Razdelejni so v kar
šest generacij, med njimi pa je zagotovo največji Evropejec v Sloveniji ali Slo-
venec v Evropi (po I. H. Gallusu) Vinko Globokar (roj. 1934). Seveda na kon-
cu ne moremo mimo številnih interpretov in ansamblov, ki hkrati omogočajo
več kot očiten razrast slovenske glasbe današnjega časa in prostora.
Frank Schneider
Dvořák in Hiawatha: poskus literarne razlage 9. simfonije
Kljub Dvořákovemu priznanju, da so 2. in 3. stavek njegove simfonije Iz no-
vega sveta navdihnili motivi iz Longfellowove velike pesnitve The Song of
Hiaw atha, njegovo simfonično ustvarjanje in s tem tudi 9. simfonijo dolo-
čena analitična tradicija predvsem v nemški muzikologiji uvršča v kategori-
jo »absolutne glasbe« in jo postavlja ob bok njegovim poznejšim »simfonič-
nim pesnitvam«. Kljub temu lahko pri Dvořáku govorimo o prepletenosti
obeh načel. Zato bo – na podlagi številnih dejstev, posebno prepletenosti vo-
360
