Page 358 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 358
musica et artes
Vsekakor se vsaka ritmična podrobnost melodije v pesmih Huga Wolfa zdi
»spočeta iz besede«, na kar je tudi skladatelj sam zmeraj znova opozarjal.
Luisa Antoni
Trst, med mirnim sožitjem in narodnim sovraštvom
Predmet razprave je Trst in njegova glasbena zgodovina od konca 19. stoletja
do nastopa fašizma. Pokaže se zanimiva slika mesta, v katerem so sobivale vse
tri glavne etnične skupine (slovanska, romanska in nemška), ki so oblikovale
evropsko zgodovino. V Trstu se je spletlo edinstveno mestno tkivo, v katerem
so bile vse tri etnične skupine avtohtono prisotne in so uspešno predstavlja
le svoje glasbene prvake. Vse do prve svetovne vojne so mestni utrip bogatile
številne prireditve. Le-te so organizirala društva, ki so med seboj tekmova-
la. Razprava obravnava pomembna imena – Juliusa Hellerja, Juliusa Kugyja,
Itala Sveva, Jamesa Joycea, Emila Adamiča, Mirka Polića, Cesareja Barisona,
Avgusta Jankoviča ...; gre za predstavnike kultur različnih narodnosti, ki so
sooblikovale večkulturno podobo Trsta. To prepletanje in bogatenje se je pre-
trgalo z nastopom fašizma, ki je mestu vsilil monolitno in enojezično kulturo.
Kuretovi so živeli in delali v tem mestu do leta 1916, ko so se zaradi pritiska na
neitalijansko prebivalstvo in nastopa vojne odselili. Niko Kuret, oče Primoža
Kureta, je torej vse do svojega desetega leta doživljal utrip najbolj liberalnega
in kulturno živahnega evropskega mesta. Potem pa je, kot večina tržaških in
goriških izseljencev, bistveno pripomogel k razvoju slovenske kulture.
Luba Kijanovska
Nacionalno-kulturni odnosi v Lvovu v prvi polovici
80. let 19. stoletja
Članek je posvečen glasbenemu življenju v Lvovu, ko je v prestolnici »kra-
ljestva Galicije« prebival Fran Gerbič (1880–1885). Tam ni nastopal le kot pe-
vec (tenor) in zborovski dirigent, temveč je bil kot profesor petja povabljen
tudi na lvovski konservatorij. V knjižnici slednjega je najden edini primer
notne izdaje Gerbičevih skladb Slovanska Jeka. V prispevku sta na kratko
analizirana stil in tematika te zbirke. Avtorica izpostavi, da sta najpomemb-
nejša cilja Gerbičeve tedanje glasbene ustvarjalnosti – podobno kakor pri
drugih lvovskih glasbenikih – narodnobuditeljsko delovanje in iskanje lastne
nacionalne tradicije, kar je jasno razvidno iz predložene zborovske zbirke. S
skupnimi narodnobuditeljskimi cilji se je dejavno vključil v lvovski glasbeni
milje in se spoprijateljil z Wilhelmom Czerwinskim. Z njim si je prizadeval
za razvoj ljubiteljskih združenj oziroma društev, ki so v glavnem sledila nacio-
356
Vsekakor se vsaka ritmična podrobnost melodije v pesmih Huga Wolfa zdi
»spočeta iz besede«, na kar je tudi skladatelj sam zmeraj znova opozarjal.
Luisa Antoni
Trst, med mirnim sožitjem in narodnim sovraštvom
Predmet razprave je Trst in njegova glasbena zgodovina od konca 19. stoletja
do nastopa fašizma. Pokaže se zanimiva slika mesta, v katerem so sobivale vse
tri glavne etnične skupine (slovanska, romanska in nemška), ki so oblikovale
evropsko zgodovino. V Trstu se je spletlo edinstveno mestno tkivo, v katerem
so bile vse tri etnične skupine avtohtono prisotne in so uspešno predstavlja
le svoje glasbene prvake. Vse do prve svetovne vojne so mestni utrip bogatile
številne prireditve. Le-te so organizirala društva, ki so med seboj tekmova-
la. Razprava obravnava pomembna imena – Juliusa Hellerja, Juliusa Kugyja,
Itala Sveva, Jamesa Joycea, Emila Adamiča, Mirka Polića, Cesareja Barisona,
Avgusta Jankoviča ...; gre za predstavnike kultur različnih narodnosti, ki so
sooblikovale večkulturno podobo Trsta. To prepletanje in bogatenje se je pre-
trgalo z nastopom fašizma, ki je mestu vsilil monolitno in enojezično kulturo.
Kuretovi so živeli in delali v tem mestu do leta 1916, ko so se zaradi pritiska na
neitalijansko prebivalstvo in nastopa vojne odselili. Niko Kuret, oče Primoža
Kureta, je torej vse do svojega desetega leta doživljal utrip najbolj liberalnega
in kulturno živahnega evropskega mesta. Potem pa je, kot večina tržaških in
goriških izseljencev, bistveno pripomogel k razvoju slovenske kulture.
Luba Kijanovska
Nacionalno-kulturni odnosi v Lvovu v prvi polovici
80. let 19. stoletja
Članek je posvečen glasbenemu življenju v Lvovu, ko je v prestolnici »kra-
ljestva Galicije« prebival Fran Gerbič (1880–1885). Tam ni nastopal le kot pe-
vec (tenor) in zborovski dirigent, temveč je bil kot profesor petja povabljen
tudi na lvovski konservatorij. V knjižnici slednjega je najden edini primer
notne izdaje Gerbičevih skladb Slovanska Jeka. V prispevku sta na kratko
analizirana stil in tematika te zbirke. Avtorica izpostavi, da sta najpomemb-
nejša cilja Gerbičeve tedanje glasbene ustvarjalnosti – podobno kakor pri
drugih lvovskih glasbenikih – narodnobuditeljsko delovanje in iskanje lastne
nacionalne tradicije, kar je jasno razvidno iz predložene zborovske zbirke. S
skupnimi narodnobuditeljskimi cilji se je dejavno vključil v lvovski glasbeni
milje in se spoprijateljil z Wilhelmom Czerwinskim. Z njim si je prizadeval
za razvoj ljubiteljskih združenj oziroma društev, ki so v glavnem sledila nacio-
356
