Page 357 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 357
povzetki
treba za ustrezno estetsko kontemplacijo opero razumeti predvsem kot doku-
ment časa in okoliščin nastanka, v vsej njeni preproščini in naivnosti. Četu-
di opera danes, gledano s časovno distanco, ne dosega nadpovprečnega nivoja
ter torej ni sposobna prodreti na tuje operne odre, pa je vsekakor zanimiva za-
radi svoje specifične funkcije, ki jo je kot nadvse pomemben nacionalni agita-
tor odigrala v obravnavanem obdobju.
Peter Andraschke
Hugo Wolf v Perchtoldsdorfu: o Mörikejevih samospevih
Perchtoldsdorf, ki leži na južnem obrobju Dunaja, je pivska skupnost z visoko
regeneracijsko sposobnostjo. Tam so živeli in delovali številni umetniki, npr.
skladatelji Christoph Willibald Gluck, Gustav Mahler in Franz Schmidt.
Hugo Wolf je kot gost družine nepremičninskega posrednika Huga Werner-
ja v zimskih mesecih med letoma 1888 in 1896 dalj časa preživel v njihovi hiši
v ulici Brunnergasse in tam med drugim napisal pretežni del Mörikejevih sa-
mospevov. V omenjeni stavbi je danes njemu posvečen muzej. V prispevku
so predstavljeni Mörikejevi samospevi in njihova recepcija, med drugim pri
Maxu Regerju in nekaterih drugih skladateljih.
Hartmut Krones
»In [...] besede [...] so kakor da oživele«:
»metrične« sinkope v Mörikejevih samospevih Huga Wolfa
Uglasbitve literarnih predlog Huga Wolfa so precej zaznamovane s »prev-
zemom« pesnikovega izbranega metruma kakor tudi določenih deklamato-
ričnih posebnosti. Enako velja za čisto instrumentalne uglasbitve pesnikovih
besed, predvsem pa za Wolfova vokalna dela, pri čemer so nam skladatelje-
vi prijatelji zapustili pričevanja o tem, kako fascinanten recitator, ki se je znal
vživeti v najmanjše podrobnosti besedil in jih »podoživeti«, je bil Hugo
Wolf. Ta raziskava, ki se ukvarja z Wolfovim prvim velikim ciklom samospe-
vov, na eni strani pokaže, kako natančno se je skladatelj potrudil uglasbiti pe-
smi Eduarda Mörikeja, metrično sledeč pesnikovemu načinu, na drugi strani
pa, koliko svobode si je vzel, da bi uglasbitve iz vsebinskih razlogov preobliko-
val. To se je še posebno pogosto dogajalo s sinkopami, ki metrum sicer večino-
ma podpirajo ter mu včasih tudi na poseben, osebni način dajo dodatno težo,
in to pogosto skupaj s širitvijo zlogov, ki ključne besede še dodatno izposta-
vijo. Posebno zanimivo je tudi, da si Wolf v samospevih z neenakomerno de-
klamacijo vsaj delno prizadeva obdržati temeljni metrum in nepravilnosti po-
nazarja zgolj s sinkopami ali razširitvami znotraj splošnega okvira metruma.
355
treba za ustrezno estetsko kontemplacijo opero razumeti predvsem kot doku-
ment časa in okoliščin nastanka, v vsej njeni preproščini in naivnosti. Četu-
di opera danes, gledano s časovno distanco, ne dosega nadpovprečnega nivoja
ter torej ni sposobna prodreti na tuje operne odre, pa je vsekakor zanimiva za-
radi svoje specifične funkcije, ki jo je kot nadvse pomemben nacionalni agita-
tor odigrala v obravnavanem obdobju.
Peter Andraschke
Hugo Wolf v Perchtoldsdorfu: o Mörikejevih samospevih
Perchtoldsdorf, ki leži na južnem obrobju Dunaja, je pivska skupnost z visoko
regeneracijsko sposobnostjo. Tam so živeli in delovali številni umetniki, npr.
skladatelji Christoph Willibald Gluck, Gustav Mahler in Franz Schmidt.
Hugo Wolf je kot gost družine nepremičninskega posrednika Huga Werner-
ja v zimskih mesecih med letoma 1888 in 1896 dalj časa preživel v njihovi hiši
v ulici Brunnergasse in tam med drugim napisal pretežni del Mörikejevih sa-
mospevov. V omenjeni stavbi je danes njemu posvečen muzej. V prispevku
so predstavljeni Mörikejevi samospevi in njihova recepcija, med drugim pri
Maxu Regerju in nekaterih drugih skladateljih.
Hartmut Krones
»In [...] besede [...] so kakor da oživele«:
»metrične« sinkope v Mörikejevih samospevih Huga Wolfa
Uglasbitve literarnih predlog Huga Wolfa so precej zaznamovane s »prev-
zemom« pesnikovega izbranega metruma kakor tudi določenih deklamato-
ričnih posebnosti. Enako velja za čisto instrumentalne uglasbitve pesnikovih
besed, predvsem pa za Wolfova vokalna dela, pri čemer so nam skladatelje-
vi prijatelji zapustili pričevanja o tem, kako fascinanten recitator, ki se je znal
vživeti v najmanjše podrobnosti besedil in jih »podoživeti«, je bil Hugo
Wolf. Ta raziskava, ki se ukvarja z Wolfovim prvim velikim ciklom samospe-
vov, na eni strani pokaže, kako natančno se je skladatelj potrudil uglasbiti pe-
smi Eduarda Mörikeja, metrično sledeč pesnikovemu načinu, na drugi strani
pa, koliko svobode si je vzel, da bi uglasbitve iz vsebinskih razlogov preobliko-
val. To se je še posebno pogosto dogajalo s sinkopami, ki metrum sicer večino-
ma podpirajo ter mu včasih tudi na poseben, osebni način dajo dodatno težo,
in to pogosto skupaj s širitvijo zlogov, ki ključne besede še dodatno izposta-
vijo. Posebno zanimivo je tudi, da si Wolf v samospevih z neenakomerno de-
klamacijo vsaj delno prizadeva obdržati temeljni metrum in nepravilnosti po-
nazarja zgolj s sinkopami ali razširitvami znotraj splošnega okvira metruma.
355
