Page 25 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 25
preplet 3 in 4, preloška beli križ in triglavca ter zbruški idol
D), kar se ne ujema s trditvijo, da Lokavci in Preložci izvirajo iz te vasi (B, C). Slednja tr-
ditev se tudi ne ujema s pripovedjo, da so Preložci prišli iz Lokve (Č, D), in posredno tudi
ne s pripovedjo, da so Lokavci prišli (očitno od zunaj!) k Reni (D).
Nasprotujoča izročila okoli Merišča/Mirišča lahko pojasnimo z ljudsko etimologi-
jo, ki je v imenu prostora razumela pomor in morišče. Najbolj znan primer takih etimo-
logij so bohinjske Bitnje, ki so si jih domačini pojasnili z bitko (informacija Joža Čop, Brod
v Bohinju), kar je dalo Francetu Prešernu izhodišče za bitko pri Ajdovskem gradcu (ob Bi-
tnjah) v pesnitvi Krst pri Savici. Ime Bitnje izvira iz slovanskega osebnega imena *Bytogojь
ali *Bytoradъ (Torkar, 2010, 30), mirišče (ruševine) pa iz slovanskega *myrъ, kar je izposo-
jeno iz latinskega murus – zid (Bezlaj, 1982, 185). In v resnici so ostanki starih zidov tako
na preloškem Mirišču kot tudi na lokavskem Merišču (informacija Boris Čok). Zdi se, da
je eden od pripovedovalcev v nekem trenutku samovoljno povezal zgodovinsko izpriča-
ne napade Turkov in Benečanov z ljudsko etimologijo in tako ustvaril vzporedno izročilo
o nastanku Lokve in Prelož.
Ob tem obstoj podatkov o nastanku Rene z gradišča Klemenka in preloškega Mi-
rišča z Velikega Gradišča težko pojasnimo drugače kot z živim stikom novih Lokavcev in
staroselskih prebivalcev. Ali bi ta stik lahko pripomogel tudi k prenosu mitičnih izročil v
lokavsko–preloškem prostoru, bo potrebno še raziskati.
In medtem ko je začetek Lokve le okvirno v obdobju med 8. in 12. st. (prim. Gestrin,
1987, 23–24), pa je več možnosti za ožjo časovno opredelitev nastanka Prelož. Pri tem si
pomagamo s podatki izročila, da je bil povod napad Benečanov zaradi trgovanja s Trstom,
da so bili prvi naseljenci Mljači in nato pozneje Bani (D).
V 15. st. so si tako Tržačani kot tudi Benečani prizadevali obvladati pot skozi Lokev.
Tako so l. 1463 Benečani osvojili Lokev, a so jo morali vrniti. Ponovno so Benečani osvo-
jili Lokev v habsburško–beneški vojni v letih 1508–1516 in jo do konca vojne spet izgubili
(Gestrin, 1987, 29–31). Prva ali druga vojna sta bili lahko tista, ki jo omenja ljudsko izroči-
lo. Lokev je v 16. st. pripadala gospostvu Završnik/Švarcenek. Urbar iz leta 1574 sicer ne
omenja posebej Prelož, našteva pa družini Mljačev in Banov (Umek, 1987), kar kaže, da so
Prelože tedaj že obstajale, da pa so bile urbarialno zajete v okviru Lokve.
Struktura Zbruškega idola ter preloških obredov
in obrednih mest
Preložci so si svoj mitični prostor uredili na novo, kar kažeta dve istoimenski jami v so-
seščini: lokavska Terglovca (danes popačeno tudi Trhlovca) in preloška Triglavca. Glede
na čas nastanka Prelož (glej zgoraj) to pomeni, da so ga uredili na kocu 15. st. ali na za-
četku 16. st. z znanjem, ki so ga takrat imeli, ter v skladu s svojimi tedanjimi potrebami in
splošnimi razmerami, ki so bile sovražne do stare vere. Zaradi odmaknjenosti od ceste,
cerkve in oblasti so lahko svoj mitični prostor vzdrževali in uporabljali še dolgo v 19. sto-
letje (Čok, 2014, 22). Ali so bila njihova obredna mesta povsem nova ali pa so prevzeli ne-
katera stara, bo prav tako potrebno še raziskati.
Svetišče Beli križ v dolinici na vzpetini jugovzhodno nad vasjo Prelože je bilo uničeno
v prvi svetovni vojni, vendar je spomin domačinov nanj (Čok 2012, 32–34) ohranil dovolj
podrobnosti za dobro rekonstrukcijo (slika 3). Gre za geometrijski ideogram križa v kro-
gu, ki že kot tak ponazarja četvernost. To četvernost so poudarjali štirje pokončni kam-
25
D), kar se ne ujema s trditvijo, da Lokavci in Preložci izvirajo iz te vasi (B, C). Slednja tr-
ditev se tudi ne ujema s pripovedjo, da so Preložci prišli iz Lokve (Č, D), in posredno tudi
ne s pripovedjo, da so Lokavci prišli (očitno od zunaj!) k Reni (D).
Nasprotujoča izročila okoli Merišča/Mirišča lahko pojasnimo z ljudsko etimologi-
jo, ki je v imenu prostora razumela pomor in morišče. Najbolj znan primer takih etimo-
logij so bohinjske Bitnje, ki so si jih domačini pojasnili z bitko (informacija Joža Čop, Brod
v Bohinju), kar je dalo Francetu Prešernu izhodišče za bitko pri Ajdovskem gradcu (ob Bi-
tnjah) v pesnitvi Krst pri Savici. Ime Bitnje izvira iz slovanskega osebnega imena *Bytogojь
ali *Bytoradъ (Torkar, 2010, 30), mirišče (ruševine) pa iz slovanskega *myrъ, kar je izposo-
jeno iz latinskega murus – zid (Bezlaj, 1982, 185). In v resnici so ostanki starih zidov tako
na preloškem Mirišču kot tudi na lokavskem Merišču (informacija Boris Čok). Zdi se, da
je eden od pripovedovalcev v nekem trenutku samovoljno povezal zgodovinsko izpriča-
ne napade Turkov in Benečanov z ljudsko etimologijo in tako ustvaril vzporedno izročilo
o nastanku Lokve in Prelož.
Ob tem obstoj podatkov o nastanku Rene z gradišča Klemenka in preloškega Mi-
rišča z Velikega Gradišča težko pojasnimo drugače kot z živim stikom novih Lokavcev in
staroselskih prebivalcev. Ali bi ta stik lahko pripomogel tudi k prenosu mitičnih izročil v
lokavsko–preloškem prostoru, bo potrebno še raziskati.
In medtem ko je začetek Lokve le okvirno v obdobju med 8. in 12. st. (prim. Gestrin,
1987, 23–24), pa je več možnosti za ožjo časovno opredelitev nastanka Prelož. Pri tem si
pomagamo s podatki izročila, da je bil povod napad Benečanov zaradi trgovanja s Trstom,
da so bili prvi naseljenci Mljači in nato pozneje Bani (D).
V 15. st. so si tako Tržačani kot tudi Benečani prizadevali obvladati pot skozi Lokev.
Tako so l. 1463 Benečani osvojili Lokev, a so jo morali vrniti. Ponovno so Benečani osvo-
jili Lokev v habsburško–beneški vojni v letih 1508–1516 in jo do konca vojne spet izgubili
(Gestrin, 1987, 29–31). Prva ali druga vojna sta bili lahko tista, ki jo omenja ljudsko izroči-
lo. Lokev je v 16. st. pripadala gospostvu Završnik/Švarcenek. Urbar iz leta 1574 sicer ne
omenja posebej Prelož, našteva pa družini Mljačev in Banov (Umek, 1987), kar kaže, da so
Prelože tedaj že obstajale, da pa so bile urbarialno zajete v okviru Lokve.
Struktura Zbruškega idola ter preloških obredov
in obrednih mest
Preložci so si svoj mitični prostor uredili na novo, kar kažeta dve istoimenski jami v so-
seščini: lokavska Terglovca (danes popačeno tudi Trhlovca) in preloška Triglavca. Glede
na čas nastanka Prelož (glej zgoraj) to pomeni, da so ga uredili na kocu 15. st. ali na za-
četku 16. st. z znanjem, ki so ga takrat imeli, ter v skladu s svojimi tedanjimi potrebami in
splošnimi razmerami, ki so bile sovražne do stare vere. Zaradi odmaknjenosti od ceste,
cerkve in oblasti so lahko svoj mitični prostor vzdrževali in uporabljali še dolgo v 19. sto-
letje (Čok, 2014, 22). Ali so bila njihova obredna mesta povsem nova ali pa so prevzeli ne-
katera stara, bo prav tako potrebno še raziskati.
Svetišče Beli križ v dolinici na vzpetini jugovzhodno nad vasjo Prelože je bilo uničeno
v prvi svetovni vojni, vendar je spomin domačinov nanj (Čok 2012, 32–34) ohranil dovolj
podrobnosti za dobro rekonstrukcijo (slika 3). Gre za geometrijski ideogram križa v kro-
gu, ki že kot tak ponazarja četvernost. To četvernost so poudarjali štirje pokončni kam-
25
