Page 27 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 27
plet 3 in 4, preloška beli križ in triglavca ter zbruški idol
ciji spol seveda ni bil pomemben, vendar bi pri obredu, ki naj Slika 4: Zbruški idol.
bi priklical blagostanje, vendarle pričakovali dva para deklet Figure srednjega pasu B
in mladeničev. To bi lahko bila posledica sprememb, ki jih je z rokami sklepajo krog.
obred doživel skozi čas.
V pesmi so dekleta in ženske pozivale boga (prvotno ver-
jetno formula »daj bogec«, pozneje razumljeno kot ime »Daj-
bogec«) za toploto in sonce, dež ter pridelke (Čok, 2012, 33).
Pomembno je, da so se obračale na enega boga. V pristojnosti
tega boga so bili ogenj, voda in zemlja, samo takega je bilo
smiselno prositi za toploto (daj toploto, daj sonca), za vodo (daj
dežnice) in pridelke (daj travice, daj cvetice, daj repe in korenja,
daj orehov, daj sadja). To trojnost naravnih sil ognja, vode in zem-
lje je lahko zagotovil samo bog Triglav.
Da so Preložci poznali in častili Triglava, je nedvomno. V
naši stari veri je bil glavni bog Triglav, ki je imel tri glave. Z eno je
pazil na nebo, z drugo na zemljo in s tretjo pod zemljo, zato ima
tudi naša najvišja gora tako ime. V tistem spodmolu, ki so ga ta prvi
naši ljudje, ki so prišli, našli med obema Radvanjema, so ta stare
bogove videli v spodmolu (slika 4) kakor tri glave. In ne tako kakor
v [lokavski] Triglouci, kjer so na vrhu spodmola tri stene (slika 5).
Trije kamni ali tri stene so bili trije bogovi v enem bogu in to je bil
zanje Triglav. Zato so dali tako ime Triglavca obema spodmoloma.
(Čok, 2012, 22−23).
Triglav je posebna stopnja specializacije božanskega lika,
ki ga vzhodni Slovani pod natančno tem imenom ne poznajo.
Njegova funkcija, ki je izpostavljena, je, da kot glavni bog pazi
na nebo, zemljo in podzemlje, od tod njegova troglavost. Tri-
glav v tem pogledu ni starejši od predstave o trojni razčlen-
jenosti vesolja. Presunljivo je ujemanje preloškega izročila z
besedilom iz sredine 12. st., kjer pisec Ebbo opisuje življenje
bamberškega škofa Ota, ki so mu svečeniki v Szczeczinu (Pol-
jska) povedali, zakaj ima Triglav tri glave: ideo summum deum
27
ciji spol seveda ni bil pomemben, vendar bi pri obredu, ki naj Slika 4: Zbruški idol.
bi priklical blagostanje, vendarle pričakovali dva para deklet Figure srednjega pasu B
in mladeničev. To bi lahko bila posledica sprememb, ki jih je z rokami sklepajo krog.
obred doživel skozi čas.
V pesmi so dekleta in ženske pozivale boga (prvotno ver-
jetno formula »daj bogec«, pozneje razumljeno kot ime »Daj-
bogec«) za toploto in sonce, dež ter pridelke (Čok, 2012, 33).
Pomembno je, da so se obračale na enega boga. V pristojnosti
tega boga so bili ogenj, voda in zemlja, samo takega je bilo
smiselno prositi za toploto (daj toploto, daj sonca), za vodo (daj
dežnice) in pridelke (daj travice, daj cvetice, daj repe in korenja,
daj orehov, daj sadja). To trojnost naravnih sil ognja, vode in zem-
lje je lahko zagotovil samo bog Triglav.
Da so Preložci poznali in častili Triglava, je nedvomno. V
naši stari veri je bil glavni bog Triglav, ki je imel tri glave. Z eno je
pazil na nebo, z drugo na zemljo in s tretjo pod zemljo, zato ima
tudi naša najvišja gora tako ime. V tistem spodmolu, ki so ga ta prvi
naši ljudje, ki so prišli, našli med obema Radvanjema, so ta stare
bogove videli v spodmolu (slika 4) kakor tri glave. In ne tako kakor
v [lokavski] Triglouci, kjer so na vrhu spodmola tri stene (slika 5).
Trije kamni ali tri stene so bili trije bogovi v enem bogu in to je bil
zanje Triglav. Zato so dali tako ime Triglavca obema spodmoloma.
(Čok, 2012, 22−23).
Triglav je posebna stopnja specializacije božanskega lika,
ki ga vzhodni Slovani pod natančno tem imenom ne poznajo.
Njegova funkcija, ki je izpostavljena, je, da kot glavni bog pazi
na nebo, zemljo in podzemlje, od tod njegova troglavost. Tri-
glav v tem pogledu ni starejši od predstave o trojni razčlen-
jenosti vesolja. Presunljivo je ujemanje preloškega izročila z
besedilom iz sredine 12. st., kjer pisec Ebbo opisuje življenje
bamberškega škofa Ota, ki so mu svečeniki v Szczeczinu (Pol-
jska) povedali, zakaj ima Triglav tri glave: ideo summum deum
27
