Page 26 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 26
nesnovna krajina krasa

Slika 3: Beli križ, Prelože, ni na obodu kroga in štiri plošče za udeleženke obreda, ki so
Slovenija. Rekonstrukci- ga tam opravili spomladi, ko je ozelenelo listje. To se tam zgodi
ja po opisih domačinov meseca aprila, zato je prav mogoče, da so praznovali na Jurje-
(podlaga: Čok 2012, 32). vo. To bi pojasnilo, zakaj je dala cerkvena oblast na sredo pre-
loškega polja postaviti prav znamenje – pil sv. Jurija (vrisan že
v jožefinsko vojaško karto iz let 1763–1787). Ta naj bi pač odvr-
nil ljudi od češčenja na Belem križu in dal njihovemu polju ena-
ko rodnost kot bogec, ki so ga prosili na Belem križu. Osrednji
del obreda na Belem križu je bilo petje in vrtenje štirih de-
klet, ki so bila medsebojno povezana z bršljanovimi kitami. Na
istem mestu so na kresni večer kurili ogenj (informacija: Boris
Čok, Lokev).

Jasno je, da štirje pokončni kamni oboda in štiri dekle-
ta niso isto. Zato je smiselno domnevati, da gre za zgornji in
srednji svet strukture Zbruškega idola. Zgornji svet so štirje
pokončni kamni, ki predstavljajo plodni in neplodni božji par
(o obstoju obeh parov v preloškem prostoru glej spodaj). Štiri
dekleta, ki so nastopala tudi ob kresovanju in v obredu v Triglav-
ci (glej spodaj), pa so Preložcem pomenila štiri strani neba, šti-
ri letne čase, štiri življenjska obdobja ter ogenj, vodo, zrak in
zemljo (informacija: Boris Čok, Lokev). V taki simbolni funk-

26
   21   22   23   24   25   26   27   28   29   30   31