Page 78 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 78
nesnovna krajina krasa
to pomeni, da je težko, naporno« (Marija Silvana Kalc, 25. 2. 2014, intervju Mir-
ta Čok).
»Po gropajsko se reče brćinska štala. Kamor so Brčini, ki so prišli prodajat poljedelske
pridelke v Trst, so se ustavili tam pri hrastu in ta hrast je nekako, um, povezan z mitologijo
slovensko, rečmo da je imel moč, da ko si se ustavil tam, da da si se počutil malo drugače, ja,
recimo, je bilo to verovanje … tam blizu so tam spali tudi Napoleonovi vojaki so se ustavili tam,
ko so šli proti Avstro-ogrski4 v Ricmanjih, kjer je bila tudi ta bitka u, zelo pomembna bitka leta
1800, no letnice ne vem točno … « (Aleksander Calza (Kalza), 27. 11. 2013 in 11. 12 .2013).
Gropajski hrast naj bi bil zdravilen tako za domačine kot za Napoleona, hkrati naj bi
bil povezan tudi z najvišjo osebo krščanstva, Kristusom, ki posadi drevo v mitičnem času
stvarjenja sveta skupaj s sv. Petrom (Peršolja, 2005, 22–25).
Hrast je tako pri Indoevropejcih (Dragan 1999, 90) kot pri Slovanih veljal za sveto
(Perunovo) drevo (Šmitek, 2004, 63, 80–84; Risteski, 2005, 258–60; Katičić, 2008, 55,
111, 116). Sicer je mogoče zdravilne lastnosti hrasta iz Gropade pripisati tudi njegovi legi
na križišču, ki v tradiciji velja za mesto, kjer je povezava z onstranstvom najintenzivnejša.
Na križiščih so se srečevala nadnaravna bitja, se ustavljale pogrebne procesije, na njih so
že od antike naprej opravljali magijske obrede (Hrobat, Lipovec-Čebron, 2008; Hrobat,
2010a, 130–39; Puhvel, 1976; Dragan, 1999, 151–58, 171–72; Radenković 1996, 49–54). Še
posebno moč pri zdravljenju naj bi po izročilu Kalevale in na Švedskem imelo križišče treh
poti (Puhvel 1976, 171, 173). Na osnovi starogrških izročil naj bi bilo križišče v oblike črke
Y najbolj arhetipsko (Dragan, 1999, 151). Po besedah prababice Borisa Čoka naj bi imela
najboljšo energijo stara drevesa z globokimi koreninami, ker tako črpajo moč globoko iz
zemlje, zato so jih ljudje objemali ali se nanje naslanjali (Čok, 2015; Boris Čok, 3. 4. 2015;
Matavun). Če jemljemo mejo za območje stika z onstranskim, je zanimivo, da se kraška
narečna beseda »meja« (večinoma) uporablja za hrastov gozdiček. Čudežne lastnosti
hrastov nakazujeje več izročil s Krasa. Po besedah Čoka naj bi bila zdravilna voda iz troj-
nega hrasta v Banih na tržaškem Krasu (Boris Čok, 3. 4. 2015; Matavun). Iz Pliskovice je
znano izročilo, da so novorojenčki prihajali izpod treh hrastov (ali iz jame pod njimi) (Ha-
dalin, Kocjan, 1993, 151; Hrobat, 2010a, 156–59). Rojstvo otroka so si namreč v tradicijski
kulturi predstavljali kot proces prehoda iz drugega sveta ali celo iz sveta mrtvih (Risteski,
2001, 167; Dragan, 1999, 287, 292, 299–98). V Pliskovici naj bi se v hrastovi krošnji prika-
zala Mati Božja, zaradi česar se je Pliskovice oprijelo ime Pliscovizza della Madonna (Ma-
rijina Pliskovica). Romarji so si od čudežnega hrasta odrezovali koščke svetega lesa, gmaj-
ni čudežnega videnja pa so rekli »Pri oltarju« (Maher, 2004, 27; Hadalin, Kocjan, 1993, 151;
Hrobat, 2010a, 156–57). Hrasta iz Pliskovice in Gropade sodita v repertoar kultnih dre-
ves na Slovenskem, v katerih se je prav tako prikazovala sv. Marija in od katerih so trga-
li treščice in jih obdržali kot svetinje. V pisnih virih se omenjajo čaščenja dreves, ki segajo
stoletja nazaj. Leta 1123 je škof Oton Bamerški dal posekati velik hrast v »Ščedni«, Škednji
v Trstu (Servola) ob izviru studenca, češ da so ga ljudje po božje častili (Sila, 1882, 46).
Okoli leta 1300 naj bi Vid iz Vestrnice na Pohorju častil neko drevo. Leta 1331 je frančiškan
Franciscus de Clugia (Francesco di Choggia) v »slovesni pridigi« v Čedadu pozval verni-
ke, naj pomagajo zatreti ljudsko čaščenje nekega drevesa na Kobariškem, izpod katerega
je izviral potok. Drevo so izruvali in studenec zasuli s kamenjem. Sredi 19. stoletja so se
4 Spomin ni nujno v skladu z zgodovinskimi dogodki in časom. Boji z Napoleonom so potekali z avstrijsko
vojsko, Avstro-Ogrska pa je nastala leta 1867.
78
to pomeni, da je težko, naporno« (Marija Silvana Kalc, 25. 2. 2014, intervju Mir-
ta Čok).
»Po gropajsko se reče brćinska štala. Kamor so Brčini, ki so prišli prodajat poljedelske
pridelke v Trst, so se ustavili tam pri hrastu in ta hrast je nekako, um, povezan z mitologijo
slovensko, rečmo da je imel moč, da ko si se ustavil tam, da da si se počutil malo drugače, ja,
recimo, je bilo to verovanje … tam blizu so tam spali tudi Napoleonovi vojaki so se ustavili tam,
ko so šli proti Avstro-ogrski4 v Ricmanjih, kjer je bila tudi ta bitka u, zelo pomembna bitka leta
1800, no letnice ne vem točno … « (Aleksander Calza (Kalza), 27. 11. 2013 in 11. 12 .2013).
Gropajski hrast naj bi bil zdravilen tako za domačine kot za Napoleona, hkrati naj bi
bil povezan tudi z najvišjo osebo krščanstva, Kristusom, ki posadi drevo v mitičnem času
stvarjenja sveta skupaj s sv. Petrom (Peršolja, 2005, 22–25).
Hrast je tako pri Indoevropejcih (Dragan 1999, 90) kot pri Slovanih veljal za sveto
(Perunovo) drevo (Šmitek, 2004, 63, 80–84; Risteski, 2005, 258–60; Katičić, 2008, 55,
111, 116). Sicer je mogoče zdravilne lastnosti hrasta iz Gropade pripisati tudi njegovi legi
na križišču, ki v tradiciji velja za mesto, kjer je povezava z onstranstvom najintenzivnejša.
Na križiščih so se srečevala nadnaravna bitja, se ustavljale pogrebne procesije, na njih so
že od antike naprej opravljali magijske obrede (Hrobat, Lipovec-Čebron, 2008; Hrobat,
2010a, 130–39; Puhvel, 1976; Dragan, 1999, 151–58, 171–72; Radenković 1996, 49–54). Še
posebno moč pri zdravljenju naj bi po izročilu Kalevale in na Švedskem imelo križišče treh
poti (Puhvel 1976, 171, 173). Na osnovi starogrških izročil naj bi bilo križišče v oblike črke
Y najbolj arhetipsko (Dragan, 1999, 151). Po besedah prababice Borisa Čoka naj bi imela
najboljšo energijo stara drevesa z globokimi koreninami, ker tako črpajo moč globoko iz
zemlje, zato so jih ljudje objemali ali se nanje naslanjali (Čok, 2015; Boris Čok, 3. 4. 2015;
Matavun). Če jemljemo mejo za območje stika z onstranskim, je zanimivo, da se kraška
narečna beseda »meja« (večinoma) uporablja za hrastov gozdiček. Čudežne lastnosti
hrastov nakazujeje več izročil s Krasa. Po besedah Čoka naj bi bila zdravilna voda iz troj-
nega hrasta v Banih na tržaškem Krasu (Boris Čok, 3. 4. 2015; Matavun). Iz Pliskovice je
znano izročilo, da so novorojenčki prihajali izpod treh hrastov (ali iz jame pod njimi) (Ha-
dalin, Kocjan, 1993, 151; Hrobat, 2010a, 156–59). Rojstvo otroka so si namreč v tradicijski
kulturi predstavljali kot proces prehoda iz drugega sveta ali celo iz sveta mrtvih (Risteski,
2001, 167; Dragan, 1999, 287, 292, 299–98). V Pliskovici naj bi se v hrastovi krošnji prika-
zala Mati Božja, zaradi česar se je Pliskovice oprijelo ime Pliscovizza della Madonna (Ma-
rijina Pliskovica). Romarji so si od čudežnega hrasta odrezovali koščke svetega lesa, gmaj-
ni čudežnega videnja pa so rekli »Pri oltarju« (Maher, 2004, 27; Hadalin, Kocjan, 1993, 151;
Hrobat, 2010a, 156–57). Hrasta iz Pliskovice in Gropade sodita v repertoar kultnih dre-
ves na Slovenskem, v katerih se je prav tako prikazovala sv. Marija in od katerih so trga-
li treščice in jih obdržali kot svetinje. V pisnih virih se omenjajo čaščenja dreves, ki segajo
stoletja nazaj. Leta 1123 je škof Oton Bamerški dal posekati velik hrast v »Ščedni«, Škednji
v Trstu (Servola) ob izviru studenca, češ da so ga ljudje po božje častili (Sila, 1882, 46).
Okoli leta 1300 naj bi Vid iz Vestrnice na Pohorju častil neko drevo. Leta 1331 je frančiškan
Franciscus de Clugia (Francesco di Choggia) v »slovesni pridigi« v Čedadu pozval verni-
ke, naj pomagajo zatreti ljudsko čaščenje nekega drevesa na Kobariškem, izpod katerega
je izviral potok. Drevo so izruvali in studenec zasuli s kamenjem. Sredi 19. stoletja so se
4 Spomin ni nujno v skladu z zgodovinskimi dogodki in časom. Boji z Napoleonom so potekali z avstrijsko
vojsko, Avstro-Ogrska pa je nastala leta 1867.
78
