Page 73 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 73
mitska krajina gropade v okviru ustnega izročila na krasu in širše
Slika 3: Pri lipah
se na koncu vasi
Gropada simbol-
no začenja pog-
rebna pot, zato
Gropajci pravi-
jo umirajočemu,
da bo šel pod lipe
(foto Monika Mi-
lic).
225–44). Zaradi tega je bilo treba z ritualnimi dejanji, še posebno na
pogrebni poti, vzdrževati mejo, delitev prostora in zagotoviti izloči-
tev mrtvega ter s tem smrti same (Risteski, 2001, 169–170). Simboli-
ka lipe se zdi tudi drugje vezana na onstranstvo. Lipa sodi med kultna,
najbrž poznejša drevesa Slovanov (Šmitek, 2004, 84). Rodiško izročilo
pozna »prvo lipo«, ki naj bi jo našli v Cikovi jami, koder se odpre pre-
hod v onstranstvo (Hrobat, 2010a, 145). V središče sveta je po uganki
mogoče priti prav po lipi: »V Ljubljani stoji lipa, ki je v sredini votla in
tam je sredina svetá« (Šmitek, 2004, 57). Po takšnih drevesih naj bi se
dalo splezati v nebo ali spustiti v podzemlje. Ponekod na Slovenskem
rastejo lipe v središču vasi, pod katerimi stojijo kamnita miza in sto-
li (Šmitek, 2004, 57–62). Vaške starešine, glavarji družin, naj bi se od-
ločale o pomembnih rečeh na kamnitih stolčkih pod lipo tudi v obeh
delih Lokve. Bilo naj bi 6 do 7 stolčkov, največ 16. »Jaz sem vprašu ene-
ga takega starčka, zakaj glih taku it pod lipo? A, je rjeku, veš, da če ima
lipa 400 let, kaj vse potegne ven iz zemlje! In gre vse gor in tistu gre po-
73
Slika 3: Pri lipah
se na koncu vasi
Gropada simbol-
no začenja pog-
rebna pot, zato
Gropajci pravi-
jo umirajočemu,
da bo šel pod lipe
(foto Monika Mi-
lic).
225–44). Zaradi tega je bilo treba z ritualnimi dejanji, še posebno na
pogrebni poti, vzdrževati mejo, delitev prostora in zagotoviti izloči-
tev mrtvega ter s tem smrti same (Risteski, 2001, 169–170). Simboli-
ka lipe se zdi tudi drugje vezana na onstranstvo. Lipa sodi med kultna,
najbrž poznejša drevesa Slovanov (Šmitek, 2004, 84). Rodiško izročilo
pozna »prvo lipo«, ki naj bi jo našli v Cikovi jami, koder se odpre pre-
hod v onstranstvo (Hrobat, 2010a, 145). V središče sveta je po uganki
mogoče priti prav po lipi: »V Ljubljani stoji lipa, ki je v sredini votla in
tam je sredina svetá« (Šmitek, 2004, 57). Po takšnih drevesih naj bi se
dalo splezati v nebo ali spustiti v podzemlje. Ponekod na Slovenskem
rastejo lipe v središču vasi, pod katerimi stojijo kamnita miza in sto-
li (Šmitek, 2004, 57–62). Vaške starešine, glavarji družin, naj bi se od-
ločale o pomembnih rečeh na kamnitih stolčkih pod lipo tudi v obeh
delih Lokve. Bilo naj bi 6 do 7 stolčkov, največ 16. »Jaz sem vprašu ene-
ga takega starčka, zakaj glih taku it pod lipo? A, je rjeku, veš, da če ima
lipa 400 let, kaj vse potegne ven iz zemlje! In gre vse gor in tistu gre po-
73
