Page 75 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 75
ska krajina gropade v okviru ustnega izročila na krasu in širše
Prostorska analiza je poka- Sliki 4 in 5: Na počivališču, Počivalo, Pri križu na meji
zala, da so se mrtva počivala sko- med Gropado in Bazovico – Železni križ s kamnitim
raj vedno nahajala na katastrskih podstavkom z napisom (foto: Katja Hrobat Virloget).
mejah. Nekaj počival je bilo si-
cer najdenih tudi ob vodi (Hro-
bat, 2010a, 108–16), ki pa je na
Krasu redkost. Za vodo je Mirjam
Mencej pokazala, da je v slovan-
skih religioznih predstavah delo-
vala kot posrednica med svetom
živih in mrtvih (Mencej, 1997, 131–
43). Tako je mogoče sklepati, da
so imele tudi katastrske meje, na
katerih so se koncentrirala izro-
čila o nadnaravnem in na kate-
rih so se nahajala obredna mes-
ta na pogrebnih poteh, podobno
vlogo – posredovanje z onstran-
skim. Kot predlaga Mencejeva za
šego vračanja pogrebcev čez vodo
(Mencej 1997, 131–43), tudi v pri-
meru postanka na katastrskih me-
jah verjetno ne gre za zavajanje
mrtveca, da ne bi mogel najti poti
domov z območja »tujega« sveta,
druge vasi ali onstranstva, tem-
več gre bolj za pomoč pokojniku
pri prehodu v svet mrtvih na tis-
tih mestih, na katerih se vzpostav-
lja prehod z onstranstvom.
Mrtva počivala je mogoče
pojasniti z van Gennepovo teori-
jo rites de passage, ki razlaga urav-
navanje prehodov med različni-
mi socialnimi statusi v človeškem
življenju, časovnimi mejami in te-
ritoriji. Prehode mej in pragov so
označevali obredi, na primer pri
prehodu teritorialnih mej, ki so jih
označevali posebni objekti ali bo-
žanstva (Hrobat, 2010a, 62–64).
Tako folklorna izročila kot
obredne dejavnosti na ali ob kata-
strskih mejah kažejo, da meje niso
imele le funkcionalne vloge razlo-
75
Prostorska analiza je poka- Sliki 4 in 5: Na počivališču, Počivalo, Pri križu na meji
zala, da so se mrtva počivala sko- med Gropado in Bazovico – Železni križ s kamnitim
raj vedno nahajala na katastrskih podstavkom z napisom (foto: Katja Hrobat Virloget).
mejah. Nekaj počival je bilo si-
cer najdenih tudi ob vodi (Hro-
bat, 2010a, 108–16), ki pa je na
Krasu redkost. Za vodo je Mirjam
Mencej pokazala, da je v slovan-
skih religioznih predstavah delo-
vala kot posrednica med svetom
živih in mrtvih (Mencej, 1997, 131–
43). Tako je mogoče sklepati, da
so imele tudi katastrske meje, na
katerih so se koncentrirala izro-
čila o nadnaravnem in na kate-
rih so se nahajala obredna mes-
ta na pogrebnih poteh, podobno
vlogo – posredovanje z onstran-
skim. Kot predlaga Mencejeva za
šego vračanja pogrebcev čez vodo
(Mencej 1997, 131–43), tudi v pri-
meru postanka na katastrskih me-
jah verjetno ne gre za zavajanje
mrtveca, da ne bi mogel najti poti
domov z območja »tujega« sveta,
druge vasi ali onstranstva, tem-
več gre bolj za pomoč pokojniku
pri prehodu v svet mrtvih na tis-
tih mestih, na katerih se vzpostav-
lja prehod z onstranstvom.
Mrtva počivala je mogoče
pojasniti z van Gennepovo teori-
jo rites de passage, ki razlaga urav-
navanje prehodov med različni-
mi socialnimi statusi v človeškem
življenju, časovnimi mejami in te-
ritoriji. Prehode mej in pragov so
označevali obredi, na primer pri
prehodu teritorialnih mej, ki so jih
označevali posebni objekti ali bo-
žanstva (Hrobat, 2010a, 62–64).
Tako folklorna izročila kot
obredne dejavnosti na ali ob kata-
strskih mejah kažejo, da meje niso
imele le funkcionalne vloge razlo-
75
