Page 204 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 204
Začetki razvoja prehrambnega gostinstva (do 19. 1. Počeci razvoja prehrambenog ugostiteljstva (do 19.
stoletja) stoljeća)
Istrska gastronomija simbolizira rodovitno naravo, blago Istarska gastronomija simbolizira plodnu prirodu, blagu
podnebje in bogato zgodovino, ki vključuje kulturo in klimu i bogatu povijest, koja uključuje kulturu i običaje
običaje, ki so jih v Istri pustila različna plemena in narodi. koje su u Istri ostavila različita plemena i narodi. Tradi-
Tradicionalna ljudska kuhinja je bila v preteklosti prepro- cionalna je narodna kuhinja u prošlosti bila jednostavna i
sta in raznolika, saj je imela vsaka hiša ali soseska svojo raznolika, s obzirom da su svaka kuća ili susjedstvo imali
kuhinjo, na kar je vplivalo predvsem premoženjsko stanje svoju kuhinju, na što su prije svega utjecalo imovinsko sta-
družine in število njenih članov. Stara3 istrska kuhinja je nje obitelji i broj njezinih članova. Stara3 istarska kuhinja
temeljila na preprostih, izrazito sezonskih jedeh iz pšenič- temeljila se na jednostavnim, izrazito sezonskim jelima
ne moke, boba, samoniklih rastlin, aromatičnih zelišč in od pšeničnog brašna, boba, samoniklih biljaka, aromatič-
oljčnega olja, šele kasneje4 se v kuhinji pojavijo živila, kot nih trava i maslinovog ulja, a tek su se kasnije4 u kuhinji
so paradižnik, krompir, fižol in koruza. V tem obdobju pojavile namirnice kao što su rajčica, krumpir, grah i
sta bili obmorska in celinska kuhinja ločeni. Obmorska kukuruz. U tom su razdoblju primorska i kontinentalna
kuhinja je temeljila na sezonski ponudbi zelenjave, sadja, kuhinja bile odvojene. Primorska se kuhinja temeljila na
ribjih jedi, oljčnega olja, medtem ko je celinska temeljila sezonskoj ponudi povrća, voća, ribljih jela i maslinovog
na mesnih jedeh (predvsem divjačini) in močnatih jedeh.5 ulja, dok se kontinentalna temeljila na mesnim jelima
Z razvojem prometnih poti in trgovine so se jedi iz zale- (prije svega divljači) i jelima od brašna5. S razvojem pro-
dnih krajev mešale s tistimi iz obmorskih mest, kuhinjske metnih pravaca i trgovine, jela iz zaleđa miješala su se s
navade, ki so jih različni narodi prinašali s seboj, pa so onima iz primorskih gradova, kulinarski običaji koje su
postopoma pustile pečat v lokalnih jedeh. Glavna zna- različiti narodi donosili sa sobom postupno su ostavljali
čilnost istrske kuhinje je ta, da je večina jedi kuhanih, pečat u lokalnim jelima. Glavna karakteristika istarske
prehrana pa temelji na skromnih, a raznolikih jedeh. Hra- kuhinje su većinom kuhana jela, a prehrana se temelji na
no so tradicionalno pripravljali na ognjiščih v lončeni in skromnim, ali raznolikim jelima. Hranu su tradicionalno
glineni posodi, količine živil pa so merili s preprostimi pripremali na ognjištima u lončanom i glinenom posuđu,
merami, ki so odražale iznajdljivost gospodinj. Različne a količine namirnica mjerili su jednostavnim mjerama ko-
recepture za pripravo istih jedi se zato tudi danes razli- je su odražavale snalažljivost domaćica. Sukladno tome,
kujejo od vasi do vasi.6 Tradicionalne jedi, ki temeljijo na različite recepture za pripremu istih jela se i danas razli-
uporabi boljših sestavin (npr. polenovka, sušene mesnine, kuju od sela do sela6. Tradicionalna jela koja se temelje
oreškasto sadje itd.), so bile v preteklosti povezane pred- na primjeni boljih sastojaka (npr. bakalar, sušeno meso,
vsem s cerkvenimi prazniki in osebnimi jubileji (rojstvo, orašasti plodovi itd.) u prošlosti su bila povezana prije sve-
god, krst, poroka itd.), ki so jih Istrani vedno praznovali ga s crkvenim praznicima i osobnim proslavama (rođenja,
doma, v krogu domačih. Večina tradicionalnih jedi (npr. imendani, krštenja, vjenčanja itd.), koje su Istrani uvijek
bakala, pandišpanja7 itd.) je tudi danes prisotnih na sveča- slavili kod kuće, u obiteljskom ozračju. Većina je tradici-
nih omizjih. Med pijačami (vini) velja izpostaviti tradici- onalnih jela (npr. bakalar, pandišpanja7 itd.) i danas pri-
onalni sorti – refošk in malvazija, kuhali pa so tudi žganja sutna na svečanom stolu. Od pića (vina) valja spomenuti
(predvsem tropinovec), ki so mu dodajali različno sadje in tradicionalne sorte refošk i malvaziju, a kuhali su i rakije
zdravilna zelišča. (prije svega komovaču), kojima su dodavali različito voće
i ljekovite trave.
Družbeni dogodki so imeli v življenju preprostih Istranov Društveni su događaji u životu jednostavnih Istrana imali
poseben pomen, pri čemer so druženja in slavja vedno posebno značenje, pri čemu su druženja i slavlja uvijek bila
204
stoletja) stoljeća)
Istrska gastronomija simbolizira rodovitno naravo, blago Istarska gastronomija simbolizira plodnu prirodu, blagu
podnebje in bogato zgodovino, ki vključuje kulturo in klimu i bogatu povijest, koja uključuje kulturu i običaje
običaje, ki so jih v Istri pustila različna plemena in narodi. koje su u Istri ostavila različita plemena i narodi. Tradi-
Tradicionalna ljudska kuhinja je bila v preteklosti prepro- cionalna je narodna kuhinja u prošlosti bila jednostavna i
sta in raznolika, saj je imela vsaka hiša ali soseska svojo raznolika, s obzirom da su svaka kuća ili susjedstvo imali
kuhinjo, na kar je vplivalo predvsem premoženjsko stanje svoju kuhinju, na što su prije svega utjecalo imovinsko sta-
družine in število njenih članov. Stara3 istrska kuhinja je nje obitelji i broj njezinih članova. Stara3 istarska kuhinja
temeljila na preprostih, izrazito sezonskih jedeh iz pšenič- temeljila se na jednostavnim, izrazito sezonskim jelima
ne moke, boba, samoniklih rastlin, aromatičnih zelišč in od pšeničnog brašna, boba, samoniklih biljaka, aromatič-
oljčnega olja, šele kasneje4 se v kuhinji pojavijo živila, kot nih trava i maslinovog ulja, a tek su se kasnije4 u kuhinji
so paradižnik, krompir, fižol in koruza. V tem obdobju pojavile namirnice kao što su rajčica, krumpir, grah i
sta bili obmorska in celinska kuhinja ločeni. Obmorska kukuruz. U tom su razdoblju primorska i kontinentalna
kuhinja je temeljila na sezonski ponudbi zelenjave, sadja, kuhinja bile odvojene. Primorska se kuhinja temeljila na
ribjih jedi, oljčnega olja, medtem ko je celinska temeljila sezonskoj ponudi povrća, voća, ribljih jela i maslinovog
na mesnih jedeh (predvsem divjačini) in močnatih jedeh.5 ulja, dok se kontinentalna temeljila na mesnim jelima
Z razvojem prometnih poti in trgovine so se jedi iz zale- (prije svega divljači) i jelima od brašna5. S razvojem pro-
dnih krajev mešale s tistimi iz obmorskih mest, kuhinjske metnih pravaca i trgovine, jela iz zaleđa miješala su se s
navade, ki so jih različni narodi prinašali s seboj, pa so onima iz primorskih gradova, kulinarski običaji koje su
postopoma pustile pečat v lokalnih jedeh. Glavna zna- različiti narodi donosili sa sobom postupno su ostavljali
čilnost istrske kuhinje je ta, da je večina jedi kuhanih, pečat u lokalnim jelima. Glavna karakteristika istarske
prehrana pa temelji na skromnih, a raznolikih jedeh. Hra- kuhinje su većinom kuhana jela, a prehrana se temelji na
no so tradicionalno pripravljali na ognjiščih v lončeni in skromnim, ali raznolikim jelima. Hranu su tradicionalno
glineni posodi, količine živil pa so merili s preprostimi pripremali na ognjištima u lončanom i glinenom posuđu,
merami, ki so odražale iznajdljivost gospodinj. Različne a količine namirnica mjerili su jednostavnim mjerama ko-
recepture za pripravo istih jedi se zato tudi danes razli- je su odražavale snalažljivost domaćica. Sukladno tome,
kujejo od vasi do vasi.6 Tradicionalne jedi, ki temeljijo na različite recepture za pripremu istih jela se i danas razli-
uporabi boljših sestavin (npr. polenovka, sušene mesnine, kuju od sela do sela6. Tradicionalna jela koja se temelje
oreškasto sadje itd.), so bile v preteklosti povezane pred- na primjeni boljih sastojaka (npr. bakalar, sušeno meso,
vsem s cerkvenimi prazniki in osebnimi jubileji (rojstvo, orašasti plodovi itd.) u prošlosti su bila povezana prije sve-
god, krst, poroka itd.), ki so jih Istrani vedno praznovali ga s crkvenim praznicima i osobnim proslavama (rođenja,
doma, v krogu domačih. Večina tradicionalnih jedi (npr. imendani, krštenja, vjenčanja itd.), koje su Istrani uvijek
bakala, pandišpanja7 itd.) je tudi danes prisotnih na sveča- slavili kod kuće, u obiteljskom ozračju. Većina je tradici-
nih omizjih. Med pijačami (vini) velja izpostaviti tradici- onalnih jela (npr. bakalar, pandišpanja7 itd.) i danas pri-
onalni sorti – refošk in malvazija, kuhali pa so tudi žganja sutna na svečanom stolu. Od pića (vina) valja spomenuti
(predvsem tropinovec), ki so mu dodajali različno sadje in tradicionalne sorte refošk i malvaziju, a kuhali su i rakije
zdravilna zelišča. (prije svega komovaču), kojima su dodavali različito voće
i ljekovite trave.
Družbeni dogodki so imeli v življenju preprostih Istranov Društveni su događaji u životu jednostavnih Istrana imali
poseben pomen, pri čemer so druženja in slavja vedno posebno značenje, pri čemu su druženja i slavlja uvijek bila
204
