Page 208 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 208
avarnarji, 2 gostilničarja). Blažević navaja, da je za- slastičara, četiri vlasnika kavana i dva gostioničara).
konski akt izdan leta 1887, v tedanjih »uradnih novicah« Blažević navodi da je zakonski akt izdan 1887. godine u
gostinske obrate razdelil na: obrate, ki nudijo namestitev; tadašnjim »službenim novostima« ugostiteljske objekte
obrate, ki nudijo prehrano in obrate, ki nudijo pijačo. podijelio na: objekte koji nude smještaj; objekte koji nude
Obrtniki so delovali v skladu z državnim gospodarskim hranu i objekte koji nude piće. Obrtnici su poslovali u
(industrijskim) zakonom (ita. Regolamento industriale) in skladu s državnim gospodarskim (industrijskim) zako-
številnimi pravilniki, ki jih je predpisovala in izdajala lo- nom (tal. Regolamento industriale) i brojnim pravilnicima
kalna oblast. V arhivih so ohranjeni številni pravilniki, ki koje je propisivala i izdavala lokalna vlast. U arhivima su
se vsebinsko nanašajo ponudbo hrane in pijače, kot npr.: sačuvani brojni pravilnici koji se sadržajno odnose na
Pravilnik za mesarje,29 Pravilnik o lovu na ptice,30 Pravil- ponudu hrane i pića, npr.: Pravilnik za mesare29, Pravilnik
nik o uživanju gob,31 Pravilnik o požarni varnosti,32 Pra- o lovu na ptice30, Pravilnik o uživanju gljiva31, Pravilnik
vilnik o sanitarnih predpisih, številna obrtna dovoljenja33 o požarnoj sigurnosti32, Pravilnik o sanitarnim propi-
itd. Predvidevamo, da področje prehrambnega gostinstva sima, brojne obrtne dozvole33, itd. Pretpostavljamo da
ni bilo razvito do te mere, da bi potrebovalo področno područje prehrambenog ugostiteljstva nije bilo razvijeno
– specifično državno zakonodajo, zato so področje gostin- do te mjere da bi trebalo područno – specifično državno
stva urejali z drugimi, vsebinsko podobnimi predpisi ter zakonodavstvo, zato je područje ugostiteljstva bilo ure-
različnimi lokalnimi okrožnicami, s katerimi so predvsem đeno drugim, sadržajno sličnim propisima te različitim
urejali področje javnega reda in miru. Izvajanje predpisov lokalnim okružnicama, kojima je prije svega uređivano
so predstavniki oblasti striktno kontrolirali, kar je razvi- područje javnog reda i mira. Predstavnici vlasti striktno
dno tudi iz zapisnika – obtožnice proti »učiteljiščnikom« su kontrolirali provođenje propisa, na što ukazuje i zapi-
iz leta 1882, ki so kljub prepovedi v koprskem lokalu Al snik – optužnica protiv „učitelja“ iz 1882. godine, koji su,
Vaporetto plesali in peli v slovenščini.34 Vlogo gostinskih unatoč zabrani, u koparskom lokalu Al Vaporetto plesali
obratov v prebujanju narodne zavesti konec 19. stoletja i pjevali na slovenskom34. Ulogu ugostiteljskih objekata u
lahko zasledimo tudi v Ročnem kažipotu po Goriškem, buđenju nacionalne svijesti krajem 19. stoljeća možemo
Trstu in Istri iz leta 1898, kjer so objavljeni številni oglasi, pronaći i u Priručnom vodiču po Goriškom, Trstu i Istri
ki izpostavljajo »narodne in Slovencem nesovražne tvrd- iz 1898. godine, u kojem su objavljeni brojni oglasi, koji
ke«, posebej pa so označene slovenske gostilne in krčme. navode „narodne i prema Slovencima prijateljske tvrtke“,
Med temi zasledimo oglase z narodnimi slogani, kot npr.: a posebno su označene slovenske gostionice i krčme. Me-
»priporoča se rodoljubom z dežele in mesta«, »priporoča đu njima možemo pronaći oglase s narodnim sloganima,
se sorojakom« itd.35 npr.: »savjetuje se rodoljubima sa sela i iz grada«, »savje-
tuje se sugrađanima« itd.35
Na razvoj gastronomije v Istri (predvsem kavarniške Na razvoj gastronomije u Istri (prije svega kavanske kul-
kulture) je močno vplivala tudi bližina Trsta. Na razvoj ture) snažno je utjecala i blizina Trsta. Na razvoj gradske,
meščanske, kavarniške kulture v obalnih mestih je moč- kavanske kulture u obalnim mjestima snažno je utjecala
no vplivala A-O (Dunajska) kavarniška kultura,36 ki se austrougarska (bečka) kavanska kultura36, koja se na
je na območje slovenske Istre širila predvsem preko Tr- područje slovenske Istre širila prije svega preko Trsta,
sta, kjer je imela sedež centralna Deželna uprava (nem. gdje je imala sjedište centralna Državna uprava (njem.
Statthalterei), pod upravo katere so spadala tudi Obalna Statthalterei), pod čijom su upravom bili i obalni gradovi.
mesta. Arhivski podatki iz leta 1835 pričajo o tem, da je Arhivski podaci iz 1835. godine svjedoče o tome da se u
bilo v ponudbi istrskih kavarn mogoče dobiti tudi kakav, ponudi istarskih kavana mogao dobiti i kakao, vanilija,
vaniljo, muškatni orešček in klinčke, vendar so ta živila muškatni oraščić i klinčići, ali su se te namirnice smatrale
veljala za luksuzna, zanje pa so veljale posebne davčne luksuznima i za njih su vrijedile posebne porezne stope.
208
konski akt izdan leta 1887, v tedanjih »uradnih novicah« Blažević navodi da je zakonski akt izdan 1887. godine u
gostinske obrate razdelil na: obrate, ki nudijo namestitev; tadašnjim »službenim novostima« ugostiteljske objekte
obrate, ki nudijo prehrano in obrate, ki nudijo pijačo. podijelio na: objekte koji nude smještaj; objekte koji nude
Obrtniki so delovali v skladu z državnim gospodarskim hranu i objekte koji nude piće. Obrtnici su poslovali u
(industrijskim) zakonom (ita. Regolamento industriale) in skladu s državnim gospodarskim (industrijskim) zako-
številnimi pravilniki, ki jih je predpisovala in izdajala lo- nom (tal. Regolamento industriale) i brojnim pravilnicima
kalna oblast. V arhivih so ohranjeni številni pravilniki, ki koje je propisivala i izdavala lokalna vlast. U arhivima su
se vsebinsko nanašajo ponudbo hrane in pijače, kot npr.: sačuvani brojni pravilnici koji se sadržajno odnose na
Pravilnik za mesarje,29 Pravilnik o lovu na ptice,30 Pravil- ponudu hrane i pića, npr.: Pravilnik za mesare29, Pravilnik
nik o uživanju gob,31 Pravilnik o požarni varnosti,32 Pra- o lovu na ptice30, Pravilnik o uživanju gljiva31, Pravilnik
vilnik o sanitarnih predpisih, številna obrtna dovoljenja33 o požarnoj sigurnosti32, Pravilnik o sanitarnim propi-
itd. Predvidevamo, da področje prehrambnega gostinstva sima, brojne obrtne dozvole33, itd. Pretpostavljamo da
ni bilo razvito do te mere, da bi potrebovalo področno područje prehrambenog ugostiteljstva nije bilo razvijeno
– specifično državno zakonodajo, zato so področje gostin- do te mjere da bi trebalo područno – specifično državno
stva urejali z drugimi, vsebinsko podobnimi predpisi ter zakonodavstvo, zato je područje ugostiteljstva bilo ure-
različnimi lokalnimi okrožnicami, s katerimi so predvsem đeno drugim, sadržajno sličnim propisima te različitim
urejali področje javnega reda in miru. Izvajanje predpisov lokalnim okružnicama, kojima je prije svega uređivano
so predstavniki oblasti striktno kontrolirali, kar je razvi- područje javnog reda i mira. Predstavnici vlasti striktno
dno tudi iz zapisnika – obtožnice proti »učiteljiščnikom« su kontrolirali provođenje propisa, na što ukazuje i zapi-
iz leta 1882, ki so kljub prepovedi v koprskem lokalu Al snik – optužnica protiv „učitelja“ iz 1882. godine, koji su,
Vaporetto plesali in peli v slovenščini.34 Vlogo gostinskih unatoč zabrani, u koparskom lokalu Al Vaporetto plesali
obratov v prebujanju narodne zavesti konec 19. stoletja i pjevali na slovenskom34. Ulogu ugostiteljskih objekata u
lahko zasledimo tudi v Ročnem kažipotu po Goriškem, buđenju nacionalne svijesti krajem 19. stoljeća možemo
Trstu in Istri iz leta 1898, kjer so objavljeni številni oglasi, pronaći i u Priručnom vodiču po Goriškom, Trstu i Istri
ki izpostavljajo »narodne in Slovencem nesovražne tvrd- iz 1898. godine, u kojem su objavljeni brojni oglasi, koji
ke«, posebej pa so označene slovenske gostilne in krčme. navode „narodne i prema Slovencima prijateljske tvrtke“,
Med temi zasledimo oglase z narodnimi slogani, kot npr.: a posebno su označene slovenske gostionice i krčme. Me-
»priporoča se rodoljubom z dežele in mesta«, »priporoča đu njima možemo pronaći oglase s narodnim sloganima,
se sorojakom« itd.35 npr.: »savjetuje se rodoljubima sa sela i iz grada«, »savje-
tuje se sugrađanima« itd.35
Na razvoj gastronomije v Istri (predvsem kavarniške Na razvoj gastronomije u Istri (prije svega kavanske kul-
kulture) je močno vplivala tudi bližina Trsta. Na razvoj ture) snažno je utjecala i blizina Trsta. Na razvoj gradske,
meščanske, kavarniške kulture v obalnih mestih je moč- kavanske kulture u obalnim mjestima snažno je utjecala
no vplivala A-O (Dunajska) kavarniška kultura,36 ki se austrougarska (bečka) kavanska kultura36, koja se na
je na območje slovenske Istre širila predvsem preko Tr- područje slovenske Istre širila prije svega preko Trsta,
sta, kjer je imela sedež centralna Deželna uprava (nem. gdje je imala sjedište centralna Državna uprava (njem.
Statthalterei), pod upravo katere so spadala tudi Obalna Statthalterei), pod čijom su upravom bili i obalni gradovi.
mesta. Arhivski podatki iz leta 1835 pričajo o tem, da je Arhivski podaci iz 1835. godine svjedoče o tome da se u
bilo v ponudbi istrskih kavarn mogoče dobiti tudi kakav, ponudi istarskih kavana mogao dobiti i kakao, vanilija,
vaniljo, muškatni orešček in klinčke, vendar so ta živila muškatni oraščić i klinčići, ali su se te namirnice smatrale
veljala za luksuzna, zanje pa so veljale posebne davčne luksuznima i za njih su vrijedile posebne porezne stope.
208
