Page 206 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 206
o smeli točiti vina pred veliko (glavno) mašo. Pri tem nisu smjeli točiti vino prije velike (glavne) mise. Pritom su
so jih nadzorovali občinski cenilci, nepravilnosti oz. go- ih nadzirali općinski procjenitelji, nepravilnosti odnosno
ljufije so prijavili mestnim oblastem, gostinci pa so bili prijevare prijavljivali su gradskim vlastima, a ugostitelji
ustrezno kaznovani. V Statutih so bile zapisane tudi kazni su bivali primjereno kažnjeni. U Statutima su zapisane i
za nepoštene goste, pravila pa so striktno prepovedovala kazne za nepoštene goste, a pravila su striktno zabranjiva-
hazardiranje v gostinskih obratih. Dovoljena je bila le la kockanje u ugostiteljskim objektima. Bila je dozvoljena
igra ad tamellam.13 S krčmarstvom so se ukvarjali prete- igra ad tamellam13. Ugostiteljstvom su se bavili uglavnom
žno obrtniki in rokodelci, le izjemoma tudi predstavniki obrtnici i rukotvorci, a iznimno i predstavnici viših druš-
višjih družbenih slojev. Gostišča, imenovana hostaria, tvenih slojeva. Pansioni, zvani hostaria ili hospitium, bili
hospicium, so bila manj številna od krčem. Razlika med su manje brojni od krčmi. U odnosu na krčme, u pansi-
krčmami in gostišči je bila v tem, da so v gostiščih poleg onima se osim vina nudila i hrana, pekao se i prodavao
vina nudili še hrano, pekli in prodajali kruh iz piranskega kruh iz piranskog skladišta žita te se nudilo prenoćište.
žitnega skladišča ter nudili prenočišča. Nekatera gostišča Neki ugostiteljski objekti imali su i svoje podrume, zvane
so imela tudi svoje kleti, imenovane canipa (kaneva). canipa (kaneva). Inače se hospitium (pansion) spominje i
Sicer se hospitium (gostišče) omenja tudi v najstarejši per- u najstarijem pergamentnom dokumentu iz 1173. godine14,
gamentni listini,14 ki jo hrani Piranski Arhiv iz leta 1173.15 koji čuva piranski Arhiv15.
Proti koncu dvajsetih let 14. stoletja so v Piranu zgradi- Krajem dvadesetih godina 14. stoljeća u Piranu je iz-
li tudi novo t. i. Občinsko gostišče (Hostaria Comunis građen i novi tzv. općinski pansion (Hostaria Comunis
Pirani). Občinska gostišča so se lahko dajala v najem le Pirani). Općinski pansioni mogli su se davati u najam
»poštenim« meščanom. V njih je bilo strogo prepove- samo „poštenim“ građanima. U njima je bilo strogo
dano imeti bordel in kockati,16 sicer pa brez dovoljenja zabranjeno imati bordel i kockati16, a inače bez dozvole
občinskih oblasti ni smel nihče prodajati živil ali nuditi općinskih vlasti nitko nije smio prodavati namirnice ili
prenočišča za denar. Ponudba jedi v takratnih gostinskih nuditi smještaj za novac. Ponuda jela u tadašnjim ugosti-
obratih ni poznana, vendar pa Pucer17 navaja, da je razno- teljskim objektima nije bila poznata, ali Pucer17 navodi
lika beneška kuhinja, ki je odražala moč trgovske velesile, da je raznolika mletačka kuhinja, koja je odražavala moć
nedvomno pustila močan pečat v tradicionalni (ljudski) trgovačke velesile, nesumnjivo ostavila snažan pečat u
istrski kuhinji, saj so bile Benetke glavno izvozno mesto tradicionalnoj (narodnoj) istarskoj kuhinji, s obzirom na
za Istro.18 V tem obdobju se pod vplivom Benetk pojavijo to da je Venecija bila glavni izvozni grad za Istru18. U
tudi prvi renesančni priročniki in kuharske knjige, ki tom su se razdoblju pod utjecajem Venecije pojavili i prvi
močno zaznamujejo predvsem aristokratsko kuhinjo. Leta renesansni priručnici i kuharice, koji su snažno obilježili
1471 je Giovanni Cadamosto (1450–1471) izdal ilustrirana prije svega aristokratsku kuhinju. Godine 1471. Giovanni
rokopisa s kuharsko vsebino, leta 1570 pa je Bartolomeo Cadamosto (1450. – 1471.) izdao je ilustrirane rukopise
Scappi (1500–1577), kasneje tudi osebni papežev kuhar, kulinarskog sadržaja, a 1570. je godine Bartolomeo Scappi
z odobritvijo beneškega senata v Benetkah izdal serijo (1500. – 1577.), kasnije i osobni papin kuhar, uz odobrenje
šestih kuharskih knjig (gastronomskih vodičev), ki sta, mletačkog senata u Veneciji izdao seriju od šest kuharica
kot domneva že Pucer, pomembno vplivali tudi na razvoj (gastronomskih vodiča), koji su, kako pretpostavlja Pucer,
istrske kuhinje. snažno utjecali na razvoj istarske kuhinje.
206
so jih nadzorovali občinski cenilci, nepravilnosti oz. go- ih nadzirali općinski procjenitelji, nepravilnosti odnosno
ljufije so prijavili mestnim oblastem, gostinci pa so bili prijevare prijavljivali su gradskim vlastima, a ugostitelji
ustrezno kaznovani. V Statutih so bile zapisane tudi kazni su bivali primjereno kažnjeni. U Statutima su zapisane i
za nepoštene goste, pravila pa so striktno prepovedovala kazne za nepoštene goste, a pravila su striktno zabranjiva-
hazardiranje v gostinskih obratih. Dovoljena je bila le la kockanje u ugostiteljskim objektima. Bila je dozvoljena
igra ad tamellam.13 S krčmarstvom so se ukvarjali prete- igra ad tamellam13. Ugostiteljstvom su se bavili uglavnom
žno obrtniki in rokodelci, le izjemoma tudi predstavniki obrtnici i rukotvorci, a iznimno i predstavnici viših druš-
višjih družbenih slojev. Gostišča, imenovana hostaria, tvenih slojeva. Pansioni, zvani hostaria ili hospitium, bili
hospicium, so bila manj številna od krčem. Razlika med su manje brojni od krčmi. U odnosu na krčme, u pansi-
krčmami in gostišči je bila v tem, da so v gostiščih poleg onima se osim vina nudila i hrana, pekao se i prodavao
vina nudili še hrano, pekli in prodajali kruh iz piranskega kruh iz piranskog skladišta žita te se nudilo prenoćište.
žitnega skladišča ter nudili prenočišča. Nekatera gostišča Neki ugostiteljski objekti imali su i svoje podrume, zvane
so imela tudi svoje kleti, imenovane canipa (kaneva). canipa (kaneva). Inače se hospitium (pansion) spominje i
Sicer se hospitium (gostišče) omenja tudi v najstarejši per- u najstarijem pergamentnom dokumentu iz 1173. godine14,
gamentni listini,14 ki jo hrani Piranski Arhiv iz leta 1173.15 koji čuva piranski Arhiv15.
Proti koncu dvajsetih let 14. stoletja so v Piranu zgradi- Krajem dvadesetih godina 14. stoljeća u Piranu je iz-
li tudi novo t. i. Občinsko gostišče (Hostaria Comunis građen i novi tzv. općinski pansion (Hostaria Comunis
Pirani). Občinska gostišča so se lahko dajala v najem le Pirani). Općinski pansioni mogli su se davati u najam
»poštenim« meščanom. V njih je bilo strogo prepove- samo „poštenim“ građanima. U njima je bilo strogo
dano imeti bordel in kockati,16 sicer pa brez dovoljenja zabranjeno imati bordel i kockati16, a inače bez dozvole
občinskih oblasti ni smel nihče prodajati živil ali nuditi općinskih vlasti nitko nije smio prodavati namirnice ili
prenočišča za denar. Ponudba jedi v takratnih gostinskih nuditi smještaj za novac. Ponuda jela u tadašnjim ugosti-
obratih ni poznana, vendar pa Pucer17 navaja, da je razno- teljskim objektima nije bila poznata, ali Pucer17 navodi
lika beneška kuhinja, ki je odražala moč trgovske velesile, da je raznolika mletačka kuhinja, koja je odražavala moć
nedvomno pustila močan pečat v tradicionalni (ljudski) trgovačke velesile, nesumnjivo ostavila snažan pečat u
istrski kuhinji, saj so bile Benetke glavno izvozno mesto tradicionalnoj (narodnoj) istarskoj kuhinji, s obzirom na
za Istro.18 V tem obdobju se pod vplivom Benetk pojavijo to da je Venecija bila glavni izvozni grad za Istru18. U
tudi prvi renesančni priročniki in kuharske knjige, ki tom su se razdoblju pod utjecajem Venecije pojavili i prvi
močno zaznamujejo predvsem aristokratsko kuhinjo. Leta renesansni priručnici i kuharice, koji su snažno obilježili
1471 je Giovanni Cadamosto (1450–1471) izdal ilustrirana prije svega aristokratsku kuhinju. Godine 1471. Giovanni
rokopisa s kuharsko vsebino, leta 1570 pa je Bartolomeo Cadamosto (1450. – 1471.) izdao je ilustrirane rukopise
Scappi (1500–1577), kasneje tudi osebni papežev kuhar, kulinarskog sadržaja, a 1570. je godine Bartolomeo Scappi
z odobritvijo beneškega senata v Benetkah izdal serijo (1500. – 1577.), kasnije i osobni papin kuhar, uz odobrenje
šestih kuharskih knjig (gastronomskih vodičev), ki sta, mletačkog senata u Veneciji izdao seriju od šest kuharica
kot domneva že Pucer, pomembno vplivali tudi na razvoj (gastronomskih vodiča), koji su, kako pretpostavlja Pucer,
istrske kuhinje. snažno utjecali na razvoj istarske kuhinje.
206
