Page 225 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 225
enake teže pa je stal 7 dinarjev.153 Sindikalni turizem se kruha iste težine stajao je 7 dinara153. Sindikalni se turizam
je še vedno močno razvijal. Porast te oblike turizma se je još uvijek snažno razvijao. Porast tog oblika turizma na
na področju prehrambnega gostinstva poznal predvsem v području prehrambenog ugostiteljstva odražavao se prije
povečanju kuhinjskih in restavracijskih kapacitet v poči- svega u povećanju kuhinjskih i restoranskih kapaciteta u
tniških domovih in hotelih. Iz poročila OLO Piran je raz- odmaralištima i hotelima. Iz izvještaja ONO-a Piran evi-
vidno, da se je letno število restavracijskih sedežev najbolj dentno je da se godišnji broj mjesta u restoranima najviše
povečalo v sindikalnih počitniških domovih na območju povećao u sindikalnim odmaralištima na području općine
občine Piran.154 Število sedišč se povečalo iz skupno 400 Piran154. Broj mjesta povećan je od ukupno 400 sindikal-
sindikalnih sedišč leta 1955 na 2025 sindikalnih sedišč nih mjesta 1955. godine na 2025 sindikalnih mjesta 1958.
leta 1958. Ob počitniških domovih se je povečevalo tudi godine. Uz odmarališta, povećao se i broj mjesta u hote-
število sedišč v hotelih (iz 2.850 sedišč leta 1955 na 3.684 lima (sa 2.850 mjesta 1955. godine na 3.684 mjesta 1958.
sedišč leta 1958) ter gostiščih (iz 560 sedišč leta 1950 na godine) te pansionima (sa 560 mjesta 1950. godine na 1.780
1.780 sedišč leta 1958). Zanimiva je struktura iztržka pre- mjesta 1958. godine). Zanimljiva je struktura prihoda pre-
hrambnega gostinstva po artiklih v obdobju 1955–1958. hrambenog ugostiteljstva po artiklima u razdoblju od 1955.
Iz pregleda prometa izhaja, da je največji delež prometa do 1958. Iz pregleda prometa proizlazi da je najveći udio
predstavljala prodaja alkoholnih pijač, iztržek hrane pa prometa predstavljala prodaja alkoholnih pića, a prihod od
je presegal iztržek nočnin. Vzroke za to gre najverjetneje hrane premašivao je prihod od noćenja. Uzroke za to valja
iskati v sindikalnih – socialnih cenah nastanitev v poči- najvjerojatnije tražiti u sindikalnim – socijalnim cijenama
tniških domovih. Med posameznimi artikli po potrošnji smještaja u odmaralištima. Među se pojedinim artiklima
izstopajo vino in pivo, črni kruh, sladoled, govedina, sinja po potrošnji ističu vino i pivo, crni kruh, sladoled, govedi-
riba, mleko in jogurt.155 na, plava riba, mlijeko i jogurt155.
Pomembno vlogo pri razvoju gostinstva na Obali je ime- Važnu ulogu pri razvoju ugostiteljstva na obali imala je
la Gostinska zbornica za okraj Koper (v nadaljevanju Ugostiteljska komora okruga Kopar (u nastavku Komora).
zbornica). Upravni odbor zbornice je skrbel za reševanje Upravni odbor Komore vodio je brigu o rješavanju pitanja
vprašanj turističnega gospodarstva v celotnem koprskem turističkog gospodarstva u cijelom koparskom okrugu
okraju (tako družbenega kot zasebnega). Zbornica je izva- (društvenom, kao i privatnom). Komora je provodila dese-
jala desetletne plane razvoja in investicij v širšo turistično togodišnje planove razvoja i investicija u širu turističku in-
infrastrukturo ter skrbela za razvoj gostinskega kadra. frastrukturu te vodila brigu o razvoju ugostiteljskog kadra.
Ravno pomanjkanje tega je predstavljalo ključen problem Upravo je nedostatak kadra predstavljao ključni problem
razvoja gostinstva, zato je zbornica organizirala številna razvoja ugostiteljstva, zato je komora organizirala brojna
strokovna izobraževanja. Poleg organiziranja strokovnih stručna osposobljavanja. Osim organiziranja stručnih os-
izobraževanj156 je zbornica nastopala tudi v vlogi štipen- posobljavanja,156 komora je nastupala i u ulozi stipenditora.
ditorja. Štipendiste so pošiljali na šolanje na hotelsko šolo Stipendiste su slali na školovanje u hotelijersku školu u
v Ljubljano in višjo komercialno šolo v Maribor. Izobra- Ljubljanu i višu komercijalnu školu u Maribor. Izobrazba
ževanje gostincev je sprva potekalo na Ekonomski šoli v ugostitelja u početku se održavala u Ekonomskoj školi
Kopru (ESŠ) oz. Piranu, ki je imela poseben gostinsko-tu- u Kopru (ESŠ) odnosno Piranu, koja je imala poseban
ristični oddelek.157 Iz poročila gostinske zbornice okraja ugostiteljsko-turistički odjel157. Iz izvještaja Ugostiteljske
Koper je razvidno, da so svoje štipendiste imela številna komore okruga Kopar evidentno je da su brojne obalne
obalna turistična podjetja, predvsem pa je bilo obalno turističke tvrtke imale svoje stipendiste, a prije svega je
območje odvisno od sezonske delovne sile, saj je le-te obalno područje bilo vezano uz sezonsku radnu snagu, ko-
kronično primanjkovalo. Dodatno so k visoki fluktuaciji je je kronično nedostajalo. Dodatno su visokoj fluktuaciji
225
je še vedno močno razvijal. Porast te oblike turizma se je još uvijek snažno razvijao. Porast tog oblika turizma na
na področju prehrambnega gostinstva poznal predvsem v području prehrambenog ugostiteljstva odražavao se prije
povečanju kuhinjskih in restavracijskih kapacitet v poči- svega u povećanju kuhinjskih i restoranskih kapaciteta u
tniških domovih in hotelih. Iz poročila OLO Piran je raz- odmaralištima i hotelima. Iz izvještaja ONO-a Piran evi-
vidno, da se je letno število restavracijskih sedežev najbolj dentno je da se godišnji broj mjesta u restoranima najviše
povečalo v sindikalnih počitniških domovih na območju povećao u sindikalnim odmaralištima na području općine
občine Piran.154 Število sedišč se povečalo iz skupno 400 Piran154. Broj mjesta povećan je od ukupno 400 sindikal-
sindikalnih sedišč leta 1955 na 2025 sindikalnih sedišč nih mjesta 1955. godine na 2025 sindikalnih mjesta 1958.
leta 1958. Ob počitniških domovih se je povečevalo tudi godine. Uz odmarališta, povećao se i broj mjesta u hote-
število sedišč v hotelih (iz 2.850 sedišč leta 1955 na 3.684 lima (sa 2.850 mjesta 1955. godine na 3.684 mjesta 1958.
sedišč leta 1958) ter gostiščih (iz 560 sedišč leta 1950 na godine) te pansionima (sa 560 mjesta 1950. godine na 1.780
1.780 sedišč leta 1958). Zanimiva je struktura iztržka pre- mjesta 1958. godine). Zanimljiva je struktura prihoda pre-
hrambnega gostinstva po artiklih v obdobju 1955–1958. hrambenog ugostiteljstva po artiklima u razdoblju od 1955.
Iz pregleda prometa izhaja, da je največji delež prometa do 1958. Iz pregleda prometa proizlazi da je najveći udio
predstavljala prodaja alkoholnih pijač, iztržek hrane pa prometa predstavljala prodaja alkoholnih pića, a prihod od
je presegal iztržek nočnin. Vzroke za to gre najverjetneje hrane premašivao je prihod od noćenja. Uzroke za to valja
iskati v sindikalnih – socialnih cenah nastanitev v poči- najvjerojatnije tražiti u sindikalnim – socijalnim cijenama
tniških domovih. Med posameznimi artikli po potrošnji smještaja u odmaralištima. Među se pojedinim artiklima
izstopajo vino in pivo, črni kruh, sladoled, govedina, sinja po potrošnji ističu vino i pivo, crni kruh, sladoled, govedi-
riba, mleko in jogurt.155 na, plava riba, mlijeko i jogurt155.
Pomembno vlogo pri razvoju gostinstva na Obali je ime- Važnu ulogu pri razvoju ugostiteljstva na obali imala je
la Gostinska zbornica za okraj Koper (v nadaljevanju Ugostiteljska komora okruga Kopar (u nastavku Komora).
zbornica). Upravni odbor zbornice je skrbel za reševanje Upravni odbor Komore vodio je brigu o rješavanju pitanja
vprašanj turističnega gospodarstva v celotnem koprskem turističkog gospodarstva u cijelom koparskom okrugu
okraju (tako družbenega kot zasebnega). Zbornica je izva- (društvenom, kao i privatnom). Komora je provodila dese-
jala desetletne plane razvoja in investicij v širšo turistično togodišnje planove razvoja i investicija u širu turističku in-
infrastrukturo ter skrbela za razvoj gostinskega kadra. frastrukturu te vodila brigu o razvoju ugostiteljskog kadra.
Ravno pomanjkanje tega je predstavljalo ključen problem Upravo je nedostatak kadra predstavljao ključni problem
razvoja gostinstva, zato je zbornica organizirala številna razvoja ugostiteljstva, zato je komora organizirala brojna
strokovna izobraževanja. Poleg organiziranja strokovnih stručna osposobljavanja. Osim organiziranja stručnih os-
izobraževanj156 je zbornica nastopala tudi v vlogi štipen- posobljavanja,156 komora je nastupala i u ulozi stipenditora.
ditorja. Štipendiste so pošiljali na šolanje na hotelsko šolo Stipendiste su slali na školovanje u hotelijersku školu u
v Ljubljano in višjo komercialno šolo v Maribor. Izobra- Ljubljanu i višu komercijalnu školu u Maribor. Izobrazba
ževanje gostincev je sprva potekalo na Ekonomski šoli v ugostitelja u početku se održavala u Ekonomskoj školi
Kopru (ESŠ) oz. Piranu, ki je imela poseben gostinsko-tu- u Kopru (ESŠ) odnosno Piranu, koja je imala poseban
ristični oddelek.157 Iz poročila gostinske zbornice okraja ugostiteljsko-turistički odjel157. Iz izvještaja Ugostiteljske
Koper je razvidno, da so svoje štipendiste imela številna komore okruga Kopar evidentno je da su brojne obalne
obalna turistična podjetja, predvsem pa je bilo obalno turističke tvrtke imale svoje stipendiste, a prije svega je
območje odvisno od sezonske delovne sile, saj je le-te obalno područje bilo vezano uz sezonsku radnu snagu, ko-
kronično primanjkovalo. Dodatno so k visoki fluktuaciji je je kronično nedostajalo. Dodatno su visokoj fluktuaciji
225
