Page 223 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 223
ostinskih podjetjih in gostiščih. Na osnovi zvezne o ugostiteljskim tvrtkama i pansionima. Na temelju sa-
uredbe, je celotni gostinski sektor nekdanje cone B pre- vezne uredbe, cjelokupni ugostiteljski sektor nekadašnje
vzel organizacijske značilnosti ostalega jugoslovanskega zone B preuzeo je organizacijske karakteristike ostaloga
gostinstva138. Slednje je pomenilo ponovno reorganizacijo jugoslavenskog ugostiteljstva138. To je značilo ponovnu
gostinskih podjetij. Pomembno spremembo je predstavljal reorganizaciju ugostiteljskih tvrtki. Važnu promjenu
planski razvoj gostinstva ter spodbujanje zasebnega go- predstavljao je planski razvoj ugostiteljstva te poticanje
stinstva (predvsem prehrambnega). S sprejetjem Uredbe privatnog ugostiteljstva (prije svega prehrambenog).
o gostinskih podjetjih in gostiščih februarja 1954 so bila Prihvaćanjem Uredbe o ugostiteljskim tvrtkama i pansio-
ponovno dovoljena zasebna gostinska podjetja na obmo- nima u veljači 1954. ponovno su bile dozvoljene privatne
čju celotne LRS.139 Iz podatkov Trgovinsko gostinske ugostiteljske tvrtke na području cijele NRS139. Iz podataka
zbornice je razvidno, da je na področju OLO Koper istega Trgovinsko-ugostiteljske komore evidentno je da je na
leta poslovalo 26 zakupnih, 17 zadružnih ter 35 zasebnih području ONO-a Kopar iste godine poslovalo 26 zakuplje-
gostišč.140 nih, 17 zadružnih te 35 privatnih gostionica sa sobama140.
Pregled prometa iz leta 1954 nam razkrije, da je promet Pregled prometa iz 1954. godine otkriva nam da je promet
prehrambnih gostinskih obratov, ki so bili tudi najštevilč- prehrambenih ugostiteljskih objekata, koji su bili i naj-
nejši, znatno presegal promet nastanitvenih obratov.141 brojniji, znatno premašio promet smještajnih objekata141.
Podrobnejša analiza prometa po vrstah nam pokaže, da Detaljnija analiza prometa po vrstama pokazuje nam da
so glavnino prometa ustvarile: restavracije in gostilne; bi- su glavninu prometa ostvarili: restorani i gostionice; bifei;
feji; hoteli in prenočišča; kavarne; slaščičarne; bari. Med hoteli i prenoćišta; kavane; slastičarnice; barovi. Među
prodanimi artikli je količinsko izstopala prodaja vina in prodanim artiklima količinski se isticala prodaja vina i
piva.142 To je dalo nov zagon predvsem razvoju izvenpen- piva142. To je dalo novi poticaj posebice razvoju izvanpan-
zionske ponudbe. Leto 1954 je z vidika razvoja gostinstva sionske ponude. Godina 1954. u pogledu razvoja ugostitelj-
pomembno tudi zato, ker je bilo tega leta rešeno mejno stva važna je i zato jer je te godine bilo riješeno granično
vprašanje z Italijo, kar je pomenilo modernizacijo obmor- pitanje s Italijom, što je značilo modernizaciju primorskih
skih turističnih krajev (predvsem Ankarana in obalnega turističkih krajeva (prije svega Ankarana i obalnog zale-
zaledja). Poročilo iz leta 1955 navaja: »Ankaran in Socerb đa). Izvještaj iz 1955. godine navodi: „Ankaran i Socerb
prinašata devize s pomočjo tržaških meščanov, katerim donose devize s pomoću tršćanskih građana, među kojima
sta ti dve točki zelo priljubljeni«.143 Po letu 1956 se zač- su te dvije točke vrlo popularne.“143 Nakon 1956. godine
nejo v ponudbo načrtno vključevati tudi obalno zaledje u ponudu se počinju planski uključivati i obalno zaleđe i
in območja mejnih prehodov z Italijo, kar pomeni načrtni područja graničnih prijelaza s Italijom, što je značilo plan-
razvoj in investicije v gostinsko infrastrukturo tudi na ski razvoj i investicije u ugostiteljsku infrastrukturu i na
tem območju. Pojavi se izrazita težnja144 po ustanavljanju tom području. Pojavila se izrazita težnja144 za osnivanjem
zasebnih gostiln na podeželju.145 Statistični podatki na privatnih gostionica u unutrašnjosti145. Statistički se poda-
območju celotne obale se v republiških evidencah, skla- ci na području cijele obale u republičkim evidencijama, u
dno z zvezno metodologijo, začnejo spremljati in celovito skladu sa saveznom metodologijom, počinju pratiti i cje-
urejati šele po letu 1955.146 Število PGO na območju OLO lovito uređivati tek nakon 1955. godine146. Grafikon 1 pri-
Koper v obdobju 1956 do 1965 je razvidno iz Grafa 1. Iz kazuje broj prehrambenih ugostiteljskih objekata (PUO)
grafa je razvidno, da se je število obratov do leta 1963 na području ONO-a Kopar u razdoblju od 1956. do 1965.
konstantno povečevalo. Vzroke gre iskat predvsem v go- Grafikon prikazuje da se broj objekata do 1963. godine
stinstvu naklonjeni politiki in rešenem mejnem vprašanju konstantno povećavao. Uzroke valja tražiti prije svega u
z Italijo. ugostiteljstvu naklonjenom politici i riješenom graničnom
pitanju s Italijom.
223
uredbe, je celotni gostinski sektor nekdanje cone B pre- vezne uredbe, cjelokupni ugostiteljski sektor nekadašnje
vzel organizacijske značilnosti ostalega jugoslovanskega zone B preuzeo je organizacijske karakteristike ostaloga
gostinstva138. Slednje je pomenilo ponovno reorganizacijo jugoslavenskog ugostiteljstva138. To je značilo ponovnu
gostinskih podjetij. Pomembno spremembo je predstavljal reorganizaciju ugostiteljskih tvrtki. Važnu promjenu
planski razvoj gostinstva ter spodbujanje zasebnega go- predstavljao je planski razvoj ugostiteljstva te poticanje
stinstva (predvsem prehrambnega). S sprejetjem Uredbe privatnog ugostiteljstva (prije svega prehrambenog).
o gostinskih podjetjih in gostiščih februarja 1954 so bila Prihvaćanjem Uredbe o ugostiteljskim tvrtkama i pansio-
ponovno dovoljena zasebna gostinska podjetja na obmo- nima u veljači 1954. ponovno su bile dozvoljene privatne
čju celotne LRS.139 Iz podatkov Trgovinsko gostinske ugostiteljske tvrtke na području cijele NRS139. Iz podataka
zbornice je razvidno, da je na področju OLO Koper istega Trgovinsko-ugostiteljske komore evidentno je da je na
leta poslovalo 26 zakupnih, 17 zadružnih ter 35 zasebnih području ONO-a Kopar iste godine poslovalo 26 zakuplje-
gostišč.140 nih, 17 zadružnih te 35 privatnih gostionica sa sobama140.
Pregled prometa iz leta 1954 nam razkrije, da je promet Pregled prometa iz 1954. godine otkriva nam da je promet
prehrambnih gostinskih obratov, ki so bili tudi najštevilč- prehrambenih ugostiteljskih objekata, koji su bili i naj-
nejši, znatno presegal promet nastanitvenih obratov.141 brojniji, znatno premašio promet smještajnih objekata141.
Podrobnejša analiza prometa po vrstah nam pokaže, da Detaljnija analiza prometa po vrstama pokazuje nam da
so glavnino prometa ustvarile: restavracije in gostilne; bi- su glavninu prometa ostvarili: restorani i gostionice; bifei;
feji; hoteli in prenočišča; kavarne; slaščičarne; bari. Med hoteli i prenoćišta; kavane; slastičarnice; barovi. Među
prodanimi artikli je količinsko izstopala prodaja vina in prodanim artiklima količinski se isticala prodaja vina i
piva.142 To je dalo nov zagon predvsem razvoju izvenpen- piva142. To je dalo novi poticaj posebice razvoju izvanpan-
zionske ponudbe. Leto 1954 je z vidika razvoja gostinstva sionske ponude. Godina 1954. u pogledu razvoja ugostitelj-
pomembno tudi zato, ker je bilo tega leta rešeno mejno stva važna je i zato jer je te godine bilo riješeno granično
vprašanje z Italijo, kar je pomenilo modernizacijo obmor- pitanje s Italijom, što je značilo modernizaciju primorskih
skih turističnih krajev (predvsem Ankarana in obalnega turističkih krajeva (prije svega Ankarana i obalnog zale-
zaledja). Poročilo iz leta 1955 navaja: »Ankaran in Socerb đa). Izvještaj iz 1955. godine navodi: „Ankaran i Socerb
prinašata devize s pomočjo tržaških meščanov, katerim donose devize s pomoću tršćanskih građana, među kojima
sta ti dve točki zelo priljubljeni«.143 Po letu 1956 se zač- su te dvije točke vrlo popularne.“143 Nakon 1956. godine
nejo v ponudbo načrtno vključevati tudi obalno zaledje u ponudu se počinju planski uključivati i obalno zaleđe i
in območja mejnih prehodov z Italijo, kar pomeni načrtni područja graničnih prijelaza s Italijom, što je značilo plan-
razvoj in investicije v gostinsko infrastrukturo tudi na ski razvoj i investicije u ugostiteljsku infrastrukturu i na
tem območju. Pojavi se izrazita težnja144 po ustanavljanju tom području. Pojavila se izrazita težnja144 za osnivanjem
zasebnih gostiln na podeželju.145 Statistični podatki na privatnih gostionica u unutrašnjosti145. Statistički se poda-
območju celotne obale se v republiških evidencah, skla- ci na području cijele obale u republičkim evidencijama, u
dno z zvezno metodologijo, začnejo spremljati in celovito skladu sa saveznom metodologijom, počinju pratiti i cje-
urejati šele po letu 1955.146 Število PGO na območju OLO lovito uređivati tek nakon 1955. godine146. Grafikon 1 pri-
Koper v obdobju 1956 do 1965 je razvidno iz Grafa 1. Iz kazuje broj prehrambenih ugostiteljskih objekata (PUO)
grafa je razvidno, da se je število obratov do leta 1963 na području ONO-a Kopar u razdoblju od 1956. do 1965.
konstantno povečevalo. Vzroke gre iskat predvsem v go- Grafikon prikazuje da se broj objekata do 1963. godine
stinstvu naklonjeni politiki in rešenem mejnem vprašanju konstantno povećavao. Uzroke valja tražiti prije svega u
z Italijo. ugostiteljstvu naklonjenom politici i riješenom graničnom
pitanju s Italijom.
223
