Page 227 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 227
istično središče z imenom Narodni park Rižana, ki je v turistički centar s imenom Narodni park Rižana, koji je
svoji komplementarni ponudbi imelo tudi restavracijo. V u svojoj komplementarnoj ponudi imao i restoran. U Žu-
Žusterni je bilo odprto kopališče s komplementarno go- sterni je otvoreno kupalište s komplementarnom ugosti-
stinsko-turistično ponudbo in novo restavracijo, nad Izolo teljsko-turističkom ponudom i novim restoranom, a iznad
pa je bilo odprto sodobno turistično središče z izletniško Izole je otvoren suvremeni turistički centar s izletničkim
restavracijo.166 Načrtni razvoj gostinstva167 je tako dobival restoranom166. Planski je razvoj ugostiteljstva167 tako dobi-
večji družbeno-gospodarski pomen. Po podatkih Obalne vao veći društveno-gospodarski značaj. Prema podacima
turistične zveze je skupno število sedišč168 med letoma Obalnog turističkog saveza, ukupni je broj mjesta168 u
1963 in 1968 sicer upadlo, vendar nam pregled števila razdoblju od 1963. i 1968., doduše, pao, ali nam pregled
sedišč glede na obliko lastništva pokaže, da je bilo leta broja mjesta s obzirom na oblik vlasništva pokazuje da je
1963169 kar 85,1 % (8.826) vseh sedišč v družbenih obratih 1963. godine bilo169 ukupno 85,1 % (8.826) mjesta u druš-
in bistveno manj, le 14,9 % (1.541), v zasebnih.170 Iz podat- tvenim objektima i znatno manje, samo 14,9 % (1.541), u
kov za leto 1968171 pa je razvidno ravno obratno, saj je bilo privatnima170. Iz podataka za 1968. godinu171 evidentno je
kar 62,3 % (4.569) sedišč v zasebnih obratih in le 37,7 % upravo suprotno, s obzirom na to da je 62,3 % (4.569) mje-
(2.760) sedišč v družbenih obratih.172 Trend razvoja je to- sta bilo u privatnim objektima i samo 37,7 % (2.760) mjesta
rej šel v zmanjševanje števila družbenih obratov. Pregled u društvenim objektima172. Trend je razvoja, dakle, krenuo
števila prehrambnih gostinskih obratov173 v obalnih, t. i. u smanjivanje broja društvenih objekata. Pregled broja
klimatsko-primorskih krajih174, v obdobju od 1965 do leta prehrambenih ugostiteljskih objekata173 u obalnim (tzv.
1975175 prikazujemo na spodnjem grafu. klimatsko-primorskim krajevima174) u razdoblju od 1965.
do 1975. godine 175 prikazujemo na grafikonu u nastavku.
Graf 2: Število PGO v obdoGbrajuf 2o:dŠltevtailo1P9G65Odvoo1b9d7ob5ju od leta 1965 do 1975
Grafikon 2: Broj PUO-ova u razdoblju od 1965. do 1975. godine
Št. PGO / Br. PGO 250
200
150 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1974 1975
100
50
0
1965
Leto / Godina
227
svoji komplementarni ponudbi imelo tudi restavracijo. V u svojoj komplementarnoj ponudi imao i restoran. U Žu-
Žusterni je bilo odprto kopališče s komplementarno go- sterni je otvoreno kupalište s komplementarnom ugosti-
stinsko-turistično ponudbo in novo restavracijo, nad Izolo teljsko-turističkom ponudom i novim restoranom, a iznad
pa je bilo odprto sodobno turistično središče z izletniško Izole je otvoren suvremeni turistički centar s izletničkim
restavracijo.166 Načrtni razvoj gostinstva167 je tako dobival restoranom166. Planski je razvoj ugostiteljstva167 tako dobi-
večji družbeno-gospodarski pomen. Po podatkih Obalne vao veći društveno-gospodarski značaj. Prema podacima
turistične zveze je skupno število sedišč168 med letoma Obalnog turističkog saveza, ukupni je broj mjesta168 u
1963 in 1968 sicer upadlo, vendar nam pregled števila razdoblju od 1963. i 1968., doduše, pao, ali nam pregled
sedišč glede na obliko lastništva pokaže, da je bilo leta broja mjesta s obzirom na oblik vlasništva pokazuje da je
1963169 kar 85,1 % (8.826) vseh sedišč v družbenih obratih 1963. godine bilo169 ukupno 85,1 % (8.826) mjesta u druš-
in bistveno manj, le 14,9 % (1.541), v zasebnih.170 Iz podat- tvenim objektima i znatno manje, samo 14,9 % (1.541), u
kov za leto 1968171 pa je razvidno ravno obratno, saj je bilo privatnima170. Iz podataka za 1968. godinu171 evidentno je
kar 62,3 % (4.569) sedišč v zasebnih obratih in le 37,7 % upravo suprotno, s obzirom na to da je 62,3 % (4.569) mje-
(2.760) sedišč v družbenih obratih.172 Trend razvoja je to- sta bilo u privatnim objektima i samo 37,7 % (2.760) mjesta
rej šel v zmanjševanje števila družbenih obratov. Pregled u društvenim objektima172. Trend je razvoja, dakle, krenuo
števila prehrambnih gostinskih obratov173 v obalnih, t. i. u smanjivanje broja društvenih objekata. Pregled broja
klimatsko-primorskih krajih174, v obdobju od 1965 do leta prehrambenih ugostiteljskih objekata173 u obalnim (tzv.
1975175 prikazujemo na spodnjem grafu. klimatsko-primorskim krajevima174) u razdoblju od 1965.
do 1975. godine 175 prikazujemo na grafikonu u nastavku.
Graf 2: Število PGO v obdoGbrajuf 2o:dŠltevtailo1P9G65Odvoo1b9d7ob5ju od leta 1965 do 1975
Grafikon 2: Broj PUO-ova u razdoblju od 1965. do 1975. godine
Št. PGO / Br. PGO 250
200
150 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1974 1975
100
50
0
1965
Leto / Godina
227
