Page 62 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 62
edno pomembno za razvoj turizma severne Istre je Od iznimnog značenja za razvoj turizma sjeverne Istre
bilo asfaltiranje ceste Trst–Koper januarja 1939 do sre- bilo je asfaltiranje ceste Trst – Kopar u siječnju 1939., a
dine istega leta pa še ceste do Portoroža.76 Portorož je bil do sredine iste godine i ceste do Portoroža76. Portorož bio
glavno turistično središče severne Istre do začetka II. je glavni turistički centar sjeverne Istre do početka II.
svetovne vojne, čeprav je bilo nekaj manjših hotelov in svjetskog rata, iako je nekoliko manjih hotela i prenoćišta
prenočišč tudi na področju Izole, Kopra, Ankarana, Sa- postojalo i na području Izole, Kopra, Ankarana, Savudrije
vudrije in Umaga. Portorož se je v tem času uveljavljal i Umaga. Portorož se u tom razdoblju razvijao i kao cen-
tudi kot središče poslovnega turizma. Tako je na primer tar poslovnog turizma. Tako je na primjer 500 talijanskih
imelo 500 italijanskih inženirjev sredi leta 1935 v Por- inženjera sredinom 1935. godine u Portorožu održalo
torožu nacionalni kongres, obiskali so tudi Buzet in tam nacionalni kongres, posjetili su i Buzet te tamo upoznali
spoznavali kapacitete izvira reke Mirne.77 Na predvojni kapacitete izvora rijeke Mirne77. Na predratno gospodar-
gospodarski pomen turistične dejavnosti, ki je bila kon- sko značenje turističke djelatnosti, koja je bila prije svega
centrirana predvsem na obalnem pasu, kaže podatek, da koncentrirana u obalnom pojasu, ukazuje podatak da su
sta turizem in gostinstvo še leta 1941 sestavljala drugo turizam i ugostiteljstvo još 1941. godine činili drugu naj-
najmočnejšo gospodarsko panogo in skupno tvorila kar snažniju gospodarsku granu te ukupno tvorili čak 20  %
20 % narodnega dohodka tega območja. II. svetovna vojna nacionalnog dohotka tog područja. Drugi je svjetski rat to
je to spremenila in pravzaprav onemogočila poslovanje.78 promijenio i zapravo onemogućio poslovanje78. Za razliku
Za razliko od Velike vojne, so boji proti naci-fašistični od Prvoga svjetskog rata, borbe protiv nacističko-fašistič-
oblasti v tej vojni potekali tudi na območju Istre. S tem sta ke vlasti u tom su se ratu odvijale i na području Istre. Time
bili močno prizadeti turistična infrastruktura in turistična su snažno pogođene turistička infrastruktura i turistička
suprastruktura.79 suprastruktura79.

3. Obdobje od leta 1945 do 1954 3. Razdoblje od 1945. do 1954. godine

V medvojnem obdobju in takoj po tem so bili turistični U međuratnom razdoblju i odmah nakon njega turističke
objekti v uporabi takratnih okupatorjev, nato Jugoslovan- objekte upotrebljavali su tadašnji okupatori, a zatim Ju-
ske armade in Narodne zaščite vse do leta 1947. Nekaj jih goslavenska armija i Nacionalna zaštita sve do 1947. go-
je bilo v tem obdobju predanih kulturnim, socialnim in dine. Nekoliko ih je u tom razdoblju predano kulturnim,
zdravstvenim ustanovam.80 Takoj po II. svetovni vojni so socijalnim i zdravstvenim ustanovama80. Odmah nakon
razvoj turizma v severni Istri močno zaznamovale nape- II. svjetskog rata razvoj turizma u sjevernoj Istri snažno
tosti, povezane z določitvijo meje med takratno Jugoslavi- su obilježile napetosti povezane s određivanjem granice
jo in Italijo. Ozemlje je bilo začasno razdeljeno s Pariško između tadašnje Jugoslavije i Italije. Teritorij je privre-
mirovno pogodbo, kjer je bilo ustanovljeno Svobodno meno bio podijeljen Pariškim mirovnim ugovorom, kada
tržaško ozemlje (STO). Turistični razvojni model cone B je osnovan Slobodni tršćanski teritorij (STT). Turistički
na začetku, predvsem zaradi vpliva zahodnih zaveznikov, razvojni model zone B, prije svega zbog utjecaja zapad-
vseeno ni bil tak kot v Jugoslaviji; je pa bila posebnost tega nih saveznika, na početku ipak nije bio kao u Jugoslaviji;
obdobja, enako kot v Jugoslaviji, plačevanje s posebnimi posebnost tog razdoblja, jednako kao u Jugoslaviji, bilo
živilskimi nakaznicami, s katerimi so domači gostje po je plaćanje posebnim doznačnicama za hranu kojima su
diskontiranih cenah (25 % popusta) kupovali v posebnih domaći gosti po diskontnim cijenama (25  % popusta)
zadrugah ali izbranih gostinskih lokalih. Drugi gostje teh kupovali u posebnim zadrugama ili u odabranim ugosti-
ugodnosti niso imeli.81 teljskim lokalima. Ostali gosti nisu imali te pogodnosti81.

62
   57   58   59   60   61   62   63   64   65   66   67