Page 63 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 63
v celotnem gospodarskem sistemu jugoslovanskega Jednako kao u cijelom gospodarskom sustavu jugoslaven-
dela STO, so bile tudi na turističnem področju vzposta- skog djela STT-a, na turističkom području također su bili
vljene oblike načrtnega gospodarstva pod vplivom in uspostavljeni oblici planskog gospodarstva pod utjecajem
kontrolo Istrskega okrožnega ljudskega odbora (IOLO) in i kontrolom Istarskoga okružnog narodnog odbora (IO-
Vojaške uprave Jugoslovanske armade (VUJA). Pri obno- NO) i Vojne uprave Jugoslavenske armije (VUJA). Nakon
vi turizma cone B STO je posebno vlogo prevzelo pod- obnove turizma zone B STT-a posebnu ulogu preuzela je
jetje Riviera Turist Hotel (RTH) iz Kopra. Med njegove tvrtka Riviera Turist Hotel (RTH) iz Kopra. U njegove
dejavnosti je sodilo tudi upravljanje hotelov, restavracij, je djelatnosti spadalo i upravljanje hotelima, restorani-
gostiln in barov, zabavišč, vzdrževanje kopališč, igrišč, ma, gostionicama i barovima, zabavištima, održavanje
igralnic, ustanavljanje menjalnic in opravljanje prevoza kupališta, igrališta, igraonica, osnivanje mjenjačnica i
oseb.82 Konkretno je podjetje dobilo nalogo: »da čim obavljanje prijevoza osoba82. Konkretno, tvrtka je dobila
prej pristopi k obnovi in razširitvi obstoječih turističnih zadatak: „da što prije pristupe rekonstrukciji i proširenju
objektov in izgradnji novih.«83 Kot prvo je bilo obnovljeno postojećih turističkih objekata i izgradnji novih“83. Kao
ankaransko kopališče Sv. Nikolaj in naložba se je izka- prvo je bilo obnovljeno ankaransko kupalište Sv. Nikolaj,
zala kot uspešna, saj je kopališče z dodatno ponudbo, po a investicija se pokazala uspješnom, s obzirom na to da
statističnih podatkih leta 1948, obiskalo 32.074 gostov, je kupalište s dodatnom ponudom, po statističkim poda-
predvsem Tržačanov. Istega leta je bilo delno obnovljeno cima 1948. godine, posjetilo 32.074 gostiju, prije svega
tudi kopališče v Portorožu, ki pa je takrat dosegalo slabe Tršćana. Iste je godine djelomično obnovljeno i kupalište
rezultate.84 Sicer pa je bil turizem na območju cone B STO, u Portorožu, koje je tada postizalo loše rezultate84. Inače
podobno kot v Jugoslaviji, izrazito sindikalno orientiran z je turizam na području zone B STT-a, slično kao u Ju-
mrežo počitniških domov za oddih delavcev. Leta 1949 goslaviji, bio izrazito sindikalno orijentiran, s mrežom
so bila prvič organizirana počitniška letovanja za delavce odmarališta za predah radnika. Godine 1949. prvi su put
in nameščence cone B STO v počitniških sindikalnih do- organizirana ljetovanja za radnike i namještenike zone B
movih v Sloveniji: Bled, Vrata, Gozd Martuljek, Dvorska STT-a u sindikalnim odmaralištima u Sloveniji: Bled,
vas, Bovec in nekatere druge lokacije; na območje cone B Vrata, Gozd Martuljek, Dvorska vas, Bovec i neke druge
pa so v objekte v Fiesi, Portorožu in Savudriji, preureje- lokacije; u područje zone B, u objekte u Fiesi, Portorožu
ne v počitniške domove, prišli delavci iz celinskega dela i Savudriji, koji su bili preuređeni u odmarališta, došli su
Slovenije. Za organizacijo izmenjave je skrbel okrožni radnici iz kontinentalnog dijela Slovenije. Za organizaciju
odbor enotnih sindikatov iz Kopra v povezavi z glavnim razmjene brinuo se okružni odbor jedinstvenih sindikata
odborom Zveze sindikatov Slovenije. Po tem so se začeli iz Kopra u suradnji s glavnim odborom Saveza sindikata
organizirati masovni izleti v Jugoslavijo, razvijal pa se je Slovenije. Nakon toga su se počeli organizirati masovni
tudi mladinski turizem.85 Vse te oblike so temeljile pred- izleti u Jugoslaviju, a razvijao se i turizam za mlade85. Svi
vsem na koriščenju naravnih virov (lepe narave) in veliko ti oblici temeljili su prije svega na korištenju prirodnim
manj na zabavi.86 izvorima (lijepom prirodom), a znatno manje na zabavi86.
Razvoj sindikalnega turizma, čeprav to ni bil edini ciljni Razvoj sindikalnog turizma, iako to nije bio jedini cilj-
segment, je dobil velike razsežnosti v letu 1950 z ambici- ni segment, dobio je velike proporcije u 1950. godini s
oznimi načrti povečanja prenočitvenih kapacitet cone B ambicioznim planovima povećanja smještajnih kapacite-
STO za 300 %. Potovalna pisarna Adria-Turist je prevzela ta zone B STT-a za 300 %. Turistički ured Adria-Turist
sklepanje pogodb z lastniki objektov, ki so bili v duhu ta- preuzeo je sklapanje ugovora s vlasnicima objekata koji
kratnega časa prisiljeni oddati proste kapacitete v najem.87 su u duhu tadašnjeg vremena bili prisiljeni dati slobodne
Potovalna pisarna Adria-Turist iz Portoroža je bila sicer kapacitete u najam87. Turistički ured Adria-Turist iz Por-
63
dela STO, so bile tudi na turističnem področju vzposta- skog djela STT-a, na turističkom području također su bili
vljene oblike načrtnega gospodarstva pod vplivom in uspostavljeni oblici planskog gospodarstva pod utjecajem
kontrolo Istrskega okrožnega ljudskega odbora (IOLO) in i kontrolom Istarskoga okružnog narodnog odbora (IO-
Vojaške uprave Jugoslovanske armade (VUJA). Pri obno- NO) i Vojne uprave Jugoslavenske armije (VUJA). Nakon
vi turizma cone B STO je posebno vlogo prevzelo pod- obnove turizma zone B STT-a posebnu ulogu preuzela je
jetje Riviera Turist Hotel (RTH) iz Kopra. Med njegove tvrtka Riviera Turist Hotel (RTH) iz Kopra. U njegove
dejavnosti je sodilo tudi upravljanje hotelov, restavracij, je djelatnosti spadalo i upravljanje hotelima, restorani-
gostiln in barov, zabavišč, vzdrževanje kopališč, igrišč, ma, gostionicama i barovima, zabavištima, održavanje
igralnic, ustanavljanje menjalnic in opravljanje prevoza kupališta, igrališta, igraonica, osnivanje mjenjačnica i
oseb.82 Konkretno je podjetje dobilo nalogo: »da čim obavljanje prijevoza osoba82. Konkretno, tvrtka je dobila
prej pristopi k obnovi in razširitvi obstoječih turističnih zadatak: „da što prije pristupe rekonstrukciji i proširenju
objektov in izgradnji novih.«83 Kot prvo je bilo obnovljeno postojećih turističkih objekata i izgradnji novih“83. Kao
ankaransko kopališče Sv. Nikolaj in naložba se je izka- prvo je bilo obnovljeno ankaransko kupalište Sv. Nikolaj,
zala kot uspešna, saj je kopališče z dodatno ponudbo, po a investicija se pokazala uspješnom, s obzirom na to da
statističnih podatkih leta 1948, obiskalo 32.074 gostov, je kupalište s dodatnom ponudom, po statističkim poda-
predvsem Tržačanov. Istega leta je bilo delno obnovljeno cima 1948. godine, posjetilo 32.074 gostiju, prije svega
tudi kopališče v Portorožu, ki pa je takrat dosegalo slabe Tršćana. Iste je godine djelomično obnovljeno i kupalište
rezultate.84 Sicer pa je bil turizem na območju cone B STO, u Portorožu, koje je tada postizalo loše rezultate84. Inače
podobno kot v Jugoslaviji, izrazito sindikalno orientiran z je turizam na području zone B STT-a, slično kao u Ju-
mrežo počitniških domov za oddih delavcev. Leta 1949 goslaviji, bio izrazito sindikalno orijentiran, s mrežom
so bila prvič organizirana počitniška letovanja za delavce odmarališta za predah radnika. Godine 1949. prvi su put
in nameščence cone B STO v počitniških sindikalnih do- organizirana ljetovanja za radnike i namještenike zone B
movih v Sloveniji: Bled, Vrata, Gozd Martuljek, Dvorska STT-a u sindikalnim odmaralištima u Sloveniji: Bled,
vas, Bovec in nekatere druge lokacije; na območje cone B Vrata, Gozd Martuljek, Dvorska vas, Bovec i neke druge
pa so v objekte v Fiesi, Portorožu in Savudriji, preureje- lokacije; u područje zone B, u objekte u Fiesi, Portorožu
ne v počitniške domove, prišli delavci iz celinskega dela i Savudriji, koji su bili preuređeni u odmarališta, došli su
Slovenije. Za organizacijo izmenjave je skrbel okrožni radnici iz kontinentalnog dijela Slovenije. Za organizaciju
odbor enotnih sindikatov iz Kopra v povezavi z glavnim razmjene brinuo se okružni odbor jedinstvenih sindikata
odborom Zveze sindikatov Slovenije. Po tem so se začeli iz Kopra u suradnji s glavnim odborom Saveza sindikata
organizirati masovni izleti v Jugoslavijo, razvijal pa se je Slovenije. Nakon toga su se počeli organizirati masovni
tudi mladinski turizem.85 Vse te oblike so temeljile pred- izleti u Jugoslaviju, a razvijao se i turizam za mlade85. Svi
vsem na koriščenju naravnih virov (lepe narave) in veliko ti oblici temeljili su prije svega na korištenju prirodnim
manj na zabavi.86 izvorima (lijepom prirodom), a znatno manje na zabavi86.
Razvoj sindikalnega turizma, čeprav to ni bil edini ciljni Razvoj sindikalnog turizma, iako to nije bio jedini cilj-
segment, je dobil velike razsežnosti v letu 1950 z ambici- ni segment, dobio je velike proporcije u 1950. godini s
oznimi načrti povečanja prenočitvenih kapacitet cone B ambicioznim planovima povećanja smještajnih kapacite-
STO za 300 %. Potovalna pisarna Adria-Turist je prevzela ta zone B STT-a za 300 %. Turistički ured Adria-Turist
sklepanje pogodb z lastniki objektov, ki so bili v duhu ta- preuzeo je sklapanje ugovora s vlasnicima objekata koji
kratnega časa prisiljeni oddati proste kapacitete v najem.87 su u duhu tadašnjeg vremena bili prisiljeni dati slobodne
Potovalna pisarna Adria-Turist iz Portoroža je bila sicer kapacitete u najam87. Turistički ured Adria-Turist iz Por-
63
