Page 156 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 156
upor, nasilje in preživetje
Obravnavani sodni zapisi so nastali na devinskem deželskem sodišču,
zato na tem mestu navajamo nekaj splošnih podatkov le-tega. Od 14. do 20.
stoletja so Devinsko gospostvo obvladovali Habsburžani, vladarska rodbina
Srednje Evrope. V novem veku je »Devinsko gospostvo obsegalo obalni pas
Krasa med Štivanom, Križem in Prosekom, proti notranjosti pa je mejilo z
gospostvom Rihemberk nekako na črti Tomaj – Ivanji grad«. Pripadalo je
vojvodini Kranjski. Sodno oblast v gospostvu je imelo devinsko deželsko so-
dišče, ki je gospostvu, poleg nepremičninskega prometa, prinašalo največji del
javnopravnih dohodkov.4 Od leta 1587 je bilo Devinsko gospostvo v posesti
bogatega italijanskega plemiča della Torreja, njegova rodbina pa je odtlej vla-
dala dodeljenemu ozemlju.
Štirje kraški procesi (1635–1642)
V nadaljevanju opisane zgodbe so povzete po sodnih zapisih zaslišanj na de-
vinskem deželskem sodišču na podlagi gradiva sodne provenience, ki ga hrani
državni arhiv v Trstu. Izbrani primeri pričajo o Kraševkah, ki so se v 17. stole-
tju znašle na devinskem sodišču kot žrtve in storilke kaznivih dejanj, v katere
so bili vpleteni tudi moški. Zato gre za obravnavo konfliktov, ki so tako moč-
no zmotila delovanje kraške družbe v obravnavanem obdobju, da jo je lahko
pomirila le uradna in dokončna sodba oblasti.
»Nekatere vsebine sodnih virov, s katerimi se približamo posamezniku,
so skorajda 'tipične' in so si med seboj podobne, saj so rezultati procedur in
oblik normiranega kazensko-procesnega prava. Pravila procesnega prava
so namreč določila podatke, ki so sodili v sodni protokol«. V aktih sodnih
protokolov zato npr. najdemo zapise zaslišanj storilca in prič, včasih pa je v
dokumentih moč najti tudi prošnjo za pomilostitev ali prisego. Posebnost
preiskovalnih procesov je bila tudi uporaba torture, torej nasilnega iskanja
resnice; zapis le-tega je navadno ohranjen predvsem v bogatejših sodnih
aktih.5 Torturo je smel izvajati le cesarski krvnik.
Sodni postopek je bil v obravnavanih primerih izveden na podoben na-
čin, a se sodni zapisi med seboj nekoliko razlikujejo. Sodni proces se je začel,
ko je na sodišče prispela pisna (v drugem in četrtem primeru) ali ustna pri-
tožba žrtve kaznivega dejanja (v prvem primeru), na katero se je morala ob-
last odzvati, ali pa v zapisu ni jasno razvidno, kdo je tožnik (tretji primer), saj
je verjetno primer sprožilo deželsko sodišče samo. Na podlagi pritožbe so bila
zato izvedena zaslišanja6 prič (na domu ali na sodišču), ki so bile neposredno
4 Panjek, »Fevdalna renta,« 31.
5 Čeč, »Zapustil me je,« 343–47.
6 Razen zaslišanj, na katerih so priče potencirale ali spodbijale sum kaznivega dejanja obtoženega,
niso bili med sodnim procesom predstavljeni nobeni drugi dokazi.
156
Obravnavani sodni zapisi so nastali na devinskem deželskem sodišču,
zato na tem mestu navajamo nekaj splošnih podatkov le-tega. Od 14. do 20.
stoletja so Devinsko gospostvo obvladovali Habsburžani, vladarska rodbina
Srednje Evrope. V novem veku je »Devinsko gospostvo obsegalo obalni pas
Krasa med Štivanom, Križem in Prosekom, proti notranjosti pa je mejilo z
gospostvom Rihemberk nekako na črti Tomaj – Ivanji grad«. Pripadalo je
vojvodini Kranjski. Sodno oblast v gospostvu je imelo devinsko deželsko so-
dišče, ki je gospostvu, poleg nepremičninskega prometa, prinašalo največji del
javnopravnih dohodkov.4 Od leta 1587 je bilo Devinsko gospostvo v posesti
bogatega italijanskega plemiča della Torreja, njegova rodbina pa je odtlej vla-
dala dodeljenemu ozemlju.
Štirje kraški procesi (1635–1642)
V nadaljevanju opisane zgodbe so povzete po sodnih zapisih zaslišanj na de-
vinskem deželskem sodišču na podlagi gradiva sodne provenience, ki ga hrani
državni arhiv v Trstu. Izbrani primeri pričajo o Kraševkah, ki so se v 17. stole-
tju znašle na devinskem sodišču kot žrtve in storilke kaznivih dejanj, v katere
so bili vpleteni tudi moški. Zato gre za obravnavo konfliktov, ki so tako moč-
no zmotila delovanje kraške družbe v obravnavanem obdobju, da jo je lahko
pomirila le uradna in dokončna sodba oblasti.
»Nekatere vsebine sodnih virov, s katerimi se približamo posamezniku,
so skorajda 'tipične' in so si med seboj podobne, saj so rezultati procedur in
oblik normiranega kazensko-procesnega prava. Pravila procesnega prava
so namreč določila podatke, ki so sodili v sodni protokol«. V aktih sodnih
protokolov zato npr. najdemo zapise zaslišanj storilca in prič, včasih pa je v
dokumentih moč najti tudi prošnjo za pomilostitev ali prisego. Posebnost
preiskovalnih procesov je bila tudi uporaba torture, torej nasilnega iskanja
resnice; zapis le-tega je navadno ohranjen predvsem v bogatejših sodnih
aktih.5 Torturo je smel izvajati le cesarski krvnik.
Sodni postopek je bil v obravnavanih primerih izveden na podoben na-
čin, a se sodni zapisi med seboj nekoliko razlikujejo. Sodni proces se je začel,
ko je na sodišče prispela pisna (v drugem in četrtem primeru) ali ustna pri-
tožba žrtve kaznivega dejanja (v prvem primeru), na katero se je morala ob-
last odzvati, ali pa v zapisu ni jasno razvidno, kdo je tožnik (tretji primer), saj
je verjetno primer sprožilo deželsko sodišče samo. Na podlagi pritožbe so bila
zato izvedena zaslišanja6 prič (na domu ali na sodišču), ki so bile neposredno
4 Panjek, »Fevdalna renta,« 31.
5 Čeč, »Zapustil me je,« 343–47.
6 Razen zaslišanj, na katerih so priče potencirale ali spodbijale sum kaznivega dejanja obtoženega,
niso bili med sodnim procesom predstavljeni nobeni drugi dokazi.
156
