Page 157 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 157
»ano črešnjo jo je ubil!« ženske kot žrtve in storilke ...
in posredno vpletene v nastali konflikt oz. so posredovale vedenje o dogod-
ku. Po zaslišanju vseh prič je bila v treh primerih izrečena sodba (v drugem,
tretjem in četrtem primeru), v enem (prvem) primeru sodba ni priložena. V
slednjem najdemo na koncu dokumenta priložen sklep sodnika, kjer je ta na
podlagi zaslišanj predlagal opustitev primera zaradi pomanjkanja dokazov o
nasilni smrti. Priseg in prošenj za pomilostitev v dokumentih nismo zasledili,
kakor tudi ne zapisa o izvajanju torture.
Jezik sodnega aparata v Devinskem gospostvu je bila latinščina, s kate-
ro je bil zapisnik sodnega pisarja formuliran, le priložene tožbe in odgovori
prič so bili zapisani v stari pogovorni in narečni italijanščini. Črkovanje imen
iste osebe v istem zapisku se namreč pogosto razlikuje, zato smo v predstavlje-
nih primerih uporabili zapis, ki se v izvirnem gradivu največkrat pojavi. Prva
omemba imena je zapisana v sodobni slovenščini, poleg pa je v oklepaju nave-
den tudi originalni zapis le-tega. Imena krajev so v povzetkih sodnih zapisov
prevedena v slovenščino ali pa zapisana v italijanščini. Predstavitve sodnih
obravnav v nadaljevanju sledijo po časovnem vrstnem redu.
Proces proti Matiji Kolmanu (Matthia Colman) zaradi
domnevnega umora svoje žene Marine (Cerovlje, 1635)
Proces se je začel, ko je 1. oktobra 1635 po napotku župana iz Cerovelj Matej
Kolman (Matthei Colman) obtožil Matijo Kolmana umora lastne žene Ma-
rine Kolman (Marina Colman). Umor naj bi se zgodil dan pred tem, uro po
tem, ko se je znočilo. Ubil naj bi jo z brcami v bližini svoje hiše. Na zaslišanje
so bili poklicani ljudje iz skupnosti, ki so se nahajali v neposredni bližini nes-
rečnega dogodka.7
Sodišče je kot dan za zaslišanje prič določilo 19. oktobra 1635.8 A prva
priča je bila zaslišana šele dan zatem, 20. oktobra 1635. Helena Furlan (Hele-
na Furlan), žena Matije Furlana (Matthia Furlan), imenovana tudi Krašica
(Crasschiza), je na zaslišanju povedala, da ni bila prisotna, ko naj bi se zgodil
umor, saj je večerjala doma v družbi sorodnikov iz Nabrežine. Ko pa je zasli-
šala hrup, se je odpravila v hišo Adama Pernarčiča (Adam Pernarzig) in tam
našla (v času zaslišanja že pokojno) Marino. Ležala je ob plugu v mlaki krvi.
Marina ji je povedala, da jo je mož Matija udaril v bok, nato pa je poklicala
svojo mater, da bi ji z odejo podložila glavo. Postalo ji je slabo in v nekaj tre-
nutkih je izdihnila. V nadaljevanju zaslišanja je Helena povedala, da ni nikjer
slišala, da bi Matija kdaj udaril svojo ženo. Da jo je ubil, je izvedela od Helene
7 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 55.
8 V arhivskem gradivu je zapisana letnica 1636, vendar se je proces zaključil januarja 1636, zato lahko
sklepamo, da se je najverjetneje zgodila napaka v zapisu.
157
in posredno vpletene v nastali konflikt oz. so posredovale vedenje o dogod-
ku. Po zaslišanju vseh prič je bila v treh primerih izrečena sodba (v drugem,
tretjem in četrtem primeru), v enem (prvem) primeru sodba ni priložena. V
slednjem najdemo na koncu dokumenta priložen sklep sodnika, kjer je ta na
podlagi zaslišanj predlagal opustitev primera zaradi pomanjkanja dokazov o
nasilni smrti. Priseg in prošenj za pomilostitev v dokumentih nismo zasledili,
kakor tudi ne zapisa o izvajanju torture.
Jezik sodnega aparata v Devinskem gospostvu je bila latinščina, s kate-
ro je bil zapisnik sodnega pisarja formuliran, le priložene tožbe in odgovori
prič so bili zapisani v stari pogovorni in narečni italijanščini. Črkovanje imen
iste osebe v istem zapisku se namreč pogosto razlikuje, zato smo v predstavlje-
nih primerih uporabili zapis, ki se v izvirnem gradivu največkrat pojavi. Prva
omemba imena je zapisana v sodobni slovenščini, poleg pa je v oklepaju nave-
den tudi originalni zapis le-tega. Imena krajev so v povzetkih sodnih zapisov
prevedena v slovenščino ali pa zapisana v italijanščini. Predstavitve sodnih
obravnav v nadaljevanju sledijo po časovnem vrstnem redu.
Proces proti Matiji Kolmanu (Matthia Colman) zaradi
domnevnega umora svoje žene Marine (Cerovlje, 1635)
Proces se je začel, ko je 1. oktobra 1635 po napotku župana iz Cerovelj Matej
Kolman (Matthei Colman) obtožil Matijo Kolmana umora lastne žene Ma-
rine Kolman (Marina Colman). Umor naj bi se zgodil dan pred tem, uro po
tem, ko se je znočilo. Ubil naj bi jo z brcami v bližini svoje hiše. Na zaslišanje
so bili poklicani ljudje iz skupnosti, ki so se nahajali v neposredni bližini nes-
rečnega dogodka.7
Sodišče je kot dan za zaslišanje prič določilo 19. oktobra 1635.8 A prva
priča je bila zaslišana šele dan zatem, 20. oktobra 1635. Helena Furlan (Hele-
na Furlan), žena Matije Furlana (Matthia Furlan), imenovana tudi Krašica
(Crasschiza), je na zaslišanju povedala, da ni bila prisotna, ko naj bi se zgodil
umor, saj je večerjala doma v družbi sorodnikov iz Nabrežine. Ko pa je zasli-
šala hrup, se je odpravila v hišo Adama Pernarčiča (Adam Pernarzig) in tam
našla (v času zaslišanja že pokojno) Marino. Ležala je ob plugu v mlaki krvi.
Marina ji je povedala, da jo je mož Matija udaril v bok, nato pa je poklicala
svojo mater, da bi ji z odejo podložila glavo. Postalo ji je slabo in v nekaj tre-
nutkih je izdihnila. V nadaljevanju zaslišanja je Helena povedala, da ni nikjer
slišala, da bi Matija kdaj udaril svojo ženo. Da jo je ubil, je izvedela od Helene
7 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 55.
8 V arhivskem gradivu je zapisana letnica 1636, vendar se je proces zaključil januarja 1636, zato lahko
sklepamo, da se je najverjetneje zgodila napaka v zapisu.
157
