Page 194 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 194
upor, nasilje in preživetje
za Koper in Milje. Zaradi tihotapljenja soli (predvsem iz piranskega področ-
ja) je podestat v skladu z odlokom, ki je bil 20. decembra 1586 poslan koprske-
mu podestatu, kaznoval in obsodil na galejo 40 tihotapcev iz celotne beneške
Istre. Nadalje je zapisal, da je bilo zaradi premajhnih kapacitet solnih skladi-
šč razmere težko nadzorovati, saj je sol ostajala na prostem po solinah in bila
dostopna komurkoli.73
Ker različni ukrepi oblasti za zatrtje tihotapstva niso dali zadovoljivih
rezultatov, so providurji arzenala (Provveditori all' Arsenal) leta 1594 po pri-
poročilu istrskega providurja Antonia Longa naročili posekati 600 topolov, s
katerimi naj bi pred sečoveljskimi solinami postavili leseno prepreko (palifi-
cato).74 Podoben ukaz so providurji Magistata za sol izdali tudi leta 1628. Pred
obalo naj bi zabili lesene kole in zožili vhod pred kanali, kar naj bi onemogo-
čalo priveze na obalo oz. direkten dostop tihotapcev v soline.75
Podestat in kapitan Marin Gradenigo je po končanem mandatu leta
1608 v beneškem Senatu poročal o poškodovanosti koprskega mestnega ob-
zidja (zaradi starosti in butanja valov). Del ga je sicer dal popraviti, vendar so
ponoči še vedno lahko tihotapili sol in nepridipravi so neopaženo prihajali v
mesto, kar je zmanjševalo varnost. Prav tako je poročal o težavah zaradi na-
predujočega močvirja (področje je že skoraj kopno, kar je povzročalo težave
pri nakladanju soli iz solnih skladišč na večje ladje) in tihotapljenja soli. Pou-
daril je, da je v času sezone pobiranja soli lahko skoraj kdorkoli tihotapil sol.
Tihotapska pot do Trsta je bila hitra in enostavna tako iz Kopra kot tudi iz Pi-
rana in Milj in ni bilo noči, ko ni bilo videti tihotapske ladje. V času njegovega
mandata so uspeli dvakrat prestreči po dve tihotapski ladji s posadko, ki jo je
poslal na galeje, z izjemo enega tihotapca, ki je utonil. Predlagal je, da bi mo-
rali proti tihotapcem v treh poletnih mesecih organizirati kontrolo z ladjami
(nekakšno carinsko zaporo na morju), tako kot jo imajo v Trstu po kopnem.
Njihova zapora je tako učinkovita, da po javnih poteh ni moč priti v Koper po
sol, temveč tihotapci ponoči uporabljajo nevarne nezakonite prehode, na ka-
terih so vodniki velikokrat ranjeni ali pa ubiti. Na ta način se je Koprčanom
zmanjšala trgovina s soljo in z drugimi stvarmi in se je preusmerila v Trst. Po-
leg tega je bilo treba za blago, ki je šlo v Benetke preko Trsta, plačati dvakrat
več davka kot za blago, ki je šlo iz Kopra.76
Poročila različnih državnih uradnikov, ki so pregledovali stanje v istr-
skih solinah in provinci nasploh, so si podobna tudi v naslednjem obdobju.
73 AMSI VI, Relationi dei Podestà, 415–21.
74 AMSI XII, Senato Mare, 71.
75 SI PAK PI 225, t. e. 2, Volume 7, »Atti 1616–1637«, 63.
76 AMSI VII, Relationi dei Podestà, 144–46.
194
za Koper in Milje. Zaradi tihotapljenja soli (predvsem iz piranskega področ-
ja) je podestat v skladu z odlokom, ki je bil 20. decembra 1586 poslan koprske-
mu podestatu, kaznoval in obsodil na galejo 40 tihotapcev iz celotne beneške
Istre. Nadalje je zapisal, da je bilo zaradi premajhnih kapacitet solnih skladi-
šč razmere težko nadzorovati, saj je sol ostajala na prostem po solinah in bila
dostopna komurkoli.73
Ker različni ukrepi oblasti za zatrtje tihotapstva niso dali zadovoljivih
rezultatov, so providurji arzenala (Provveditori all' Arsenal) leta 1594 po pri-
poročilu istrskega providurja Antonia Longa naročili posekati 600 topolov, s
katerimi naj bi pred sečoveljskimi solinami postavili leseno prepreko (palifi-
cato).74 Podoben ukaz so providurji Magistata za sol izdali tudi leta 1628. Pred
obalo naj bi zabili lesene kole in zožili vhod pred kanali, kar naj bi onemogo-
čalo priveze na obalo oz. direkten dostop tihotapcev v soline.75
Podestat in kapitan Marin Gradenigo je po končanem mandatu leta
1608 v beneškem Senatu poročal o poškodovanosti koprskega mestnega ob-
zidja (zaradi starosti in butanja valov). Del ga je sicer dal popraviti, vendar so
ponoči še vedno lahko tihotapili sol in nepridipravi so neopaženo prihajali v
mesto, kar je zmanjševalo varnost. Prav tako je poročal o težavah zaradi na-
predujočega močvirja (področje je že skoraj kopno, kar je povzročalo težave
pri nakladanju soli iz solnih skladišč na večje ladje) in tihotapljenja soli. Pou-
daril je, da je v času sezone pobiranja soli lahko skoraj kdorkoli tihotapil sol.
Tihotapska pot do Trsta je bila hitra in enostavna tako iz Kopra kot tudi iz Pi-
rana in Milj in ni bilo noči, ko ni bilo videti tihotapske ladje. V času njegovega
mandata so uspeli dvakrat prestreči po dve tihotapski ladji s posadko, ki jo je
poslal na galeje, z izjemo enega tihotapca, ki je utonil. Predlagal je, da bi mo-
rali proti tihotapcem v treh poletnih mesecih organizirati kontrolo z ladjami
(nekakšno carinsko zaporo na morju), tako kot jo imajo v Trstu po kopnem.
Njihova zapora je tako učinkovita, da po javnih poteh ni moč priti v Koper po
sol, temveč tihotapci ponoči uporabljajo nevarne nezakonite prehode, na ka-
terih so vodniki velikokrat ranjeni ali pa ubiti. Na ta način se je Koprčanom
zmanjšala trgovina s soljo in z drugimi stvarmi in se je preusmerila v Trst. Po-
leg tega je bilo treba za blago, ki je šlo v Benetke preko Trsta, plačati dvakrat
več davka kot za blago, ki je šlo iz Kopra.76
Poročila različnih državnih uradnikov, ki so pregledovali stanje v istr-
skih solinah in provinci nasploh, so si podobna tudi v naslednjem obdobju.
73 AMSI VI, Relationi dei Podestà, 415–21.
74 AMSI XII, Senato Mare, 71.
75 SI PAK PI 225, t. e. 2, Volume 7, »Atti 1616–1637«, 63.
76 AMSI VII, Relationi dei Podestà, 144–46.
194
