Page 211 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 211
ržaški »fakini«, gospodarsko
neprecenljivi socialni prestopniki
(18. stoletje)
Aleksej Kalc
NNosaštvo in nosači
osaštvo je bilo v preteklosti eden najbolj množičnih poklicev. Pred
modernizacijo in mehanizacijo prevozov so bili namreč natovarja-
nje, raztovarjanje, dostava in vsakovrstno premikanje tovorov odvis-
ni od živalske in v veliki meri človeške telesne sile. Ta je prišla še posebej v
poštev v mestih, kjer so ozki ulični sistemi omejevali dostop vpregam in je
bilo treba tovore dostavljati tudi po nadstropjih. Lep primer je Genova, ki je v
novem veku z množenjem prebivalstva rasla v višino brez bistvenih sprememb
srednjeveškega urbanističnega tlorisa, prepredenega s po meri človeka ustro-
jenim uličnim omrežjem. Zaradi tega ter ker so bile ozke ulice tudi podaljšek
trgovskih, obrtniških in drugih delovnih prostorov, je bil vstop vozov v mes-
to celo prepovedan. Tako sta bila do urbanističnega prestrukturiranja, ki se je
začelo v štiridesetih letih 19. stoletja, tovorni in potniški mestni promet skoraj
v izključni domeni nosačev.1 S širjenjem urbanizacije so v 18. stoletju mnoga
mesta dobivala načrtno urbanistično podobo z racionalnim cestnim in ulič-
nim omrežjem, ki je omogočalo tekoč promet. Nosaštvo pa je ohranjalo svojo
vlogo, saj se je s količinami izmenjave in potujočega blaga večalo povpraševa-
nje po nosaških storitvah. Na trgu nekvalificiranega dela hkrati ni manjkalo
mestnega in podeželskega proletariata, ki se je udinjal ponujajoč zgolj svojo fi-
zično moč. Nosaštvo je bilo posebno razširjeno v pristaniških mestih, kjer je
igralo ključno vlogo v pomorskem prometu in trgovskih dejavnostih.
Nosači so bili navadno organizirani korporativno po kompanijah.
Ustroj kompanij je temeljil na statutih oziroma pogodbah z mestnimi upra-
vami, ki so določali notranji pravni red za člane in javni položaj kompanije
ter njen gospodarski odnos s trgom dela. Vloge kompanij in vrste nosaških
1 Piccinno, »Il servizio di trasporto.«
211
neprecenljivi socialni prestopniki
(18. stoletje)
Aleksej Kalc
NNosaštvo in nosači
osaštvo je bilo v preteklosti eden najbolj množičnih poklicev. Pred
modernizacijo in mehanizacijo prevozov so bili namreč natovarja-
nje, raztovarjanje, dostava in vsakovrstno premikanje tovorov odvis-
ni od živalske in v veliki meri človeške telesne sile. Ta je prišla še posebej v
poštev v mestih, kjer so ozki ulični sistemi omejevali dostop vpregam in je
bilo treba tovore dostavljati tudi po nadstropjih. Lep primer je Genova, ki je v
novem veku z množenjem prebivalstva rasla v višino brez bistvenih sprememb
srednjeveškega urbanističnega tlorisa, prepredenega s po meri človeka ustro-
jenim uličnim omrežjem. Zaradi tega ter ker so bile ozke ulice tudi podaljšek
trgovskih, obrtniških in drugih delovnih prostorov, je bil vstop vozov v mes-
to celo prepovedan. Tako sta bila do urbanističnega prestrukturiranja, ki se je
začelo v štiridesetih letih 19. stoletja, tovorni in potniški mestni promet skoraj
v izključni domeni nosačev.1 S širjenjem urbanizacije so v 18. stoletju mnoga
mesta dobivala načrtno urbanistično podobo z racionalnim cestnim in ulič-
nim omrežjem, ki je omogočalo tekoč promet. Nosaštvo pa je ohranjalo svojo
vlogo, saj se je s količinami izmenjave in potujočega blaga večalo povpraševa-
nje po nosaških storitvah. Na trgu nekvalificiranega dela hkrati ni manjkalo
mestnega in podeželskega proletariata, ki se je udinjal ponujajoč zgolj svojo fi-
zično moč. Nosaštvo je bilo posebno razširjeno v pristaniških mestih, kjer je
igralo ključno vlogo v pomorskem prometu in trgovskih dejavnostih.
Nosači so bili navadno organizirani korporativno po kompanijah.
Ustroj kompanij je temeljil na statutih oziroma pogodbah z mestnimi upra-
vami, ki so določali notranji pravni red za člane in javni položaj kompanije
ter njen gospodarski odnos s trgom dela. Vloge kompanij in vrste nosaških
1 Piccinno, »Il servizio di trasporto.«
211
