Page 214 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 214
upor, nasilje in preživetje
v konfliktih med kompanijami, z oblastmi in tudi z okoljem razborito pos-
tavljali v bran svojih interesov in svoje časti. Problem pa je bil tudi, da so se
mnogi nosači spogledovali z revščino in so v kriznih momentih lahko posta-
jali socialno breme ali celo prestopniki.11 Zaradi vsega tega so bili deležni po-
sebne pozornosti s strani elit in oblasti, ki so jih imeli za potencialno subver-
zivno in javnemu redu nevarno kategorijo. V 18. stoletju, ko so v stremljenjih
po prevzgajanju družbe v skladu z načeli o dobrem in koristnem začeli obrav-
navati marginalce enako kot prestopnike, so tudi nosači postali predmet po-
sebnih varnostnih norm.12
Nosaštvo v Trstu: posebnosti in zagate
V 18. stoletju, ko je Trst postal glavno avstrijsko pristanišče, se je v njem hitro
večal trg zaposlovanja za nosače. Pomen nosačev, ali z italijanskim kalkom fa-
kinov ( facchini), za razvoj pomorskih in trgovskih dejavnosti je izpričan z iz-
recnimi navodili za te delavce v prostoluških patentih.13 Njihovo število je z
desetletji strmo naraščalo. Ob popisu leta 1758 so jih našteli 119,14 leta 1755 več
kot 400,15 leta 1792 pa samo v Starem mestu 745,16 in to brez žensk, ki so bile
v lepem številu prisotne med temi delavci. Številke se poleg tega nanašajo na
stalne prebivalce mesta. Tem je treba prišteti še začasne nosače, ki so se pojav-
ljali sezonsko ali priložnostno. Tržaški trg nosaškega dela je bil gospodarsko
mamljiv, ker se je z nosaštvom dalo zaslužiti več kot z drugim težaškim ali s
kmečkim delom.17 Mestni lastniki vinogradov v tržaški okolici so se tako pri-
toževali, ker so med kmeti s težavo našli delavce za sezonska opravila in so jih
morali preplačevati.18 Med nosače so prestopali tudi poklicni delavci, čeprav je
pri tem šlo pogostokrat za obliko »zasilnega izhoda« ob pomanjkanju ustre-
znejših priložnosti zaposlitve.
11 O tem pričajo tudi razna poimenovanja nosačev. Tako so jih na primer v Neaplju imenovali lazza-
roni, ker so s svojo razcapano opravo podobno kot sv. Lazar simbolizirali revščino. Lazzarone je
bilo ime za pripadnika najnižjega neapeljskega ljudstva, v širšem italijanskem prostoru pa se je uvel-
javilo kot ime za nepridiprava (de Bourcard, Usi e costumi, 7). Tudi splošni italijanski izraz za nosača
facchino se še dandanes uporablja v povezavi z grobim in prostaškim obnašanjem.
12 Mocarelli, »Braccia al servizio.«
13 Kandler, Documenti per servire, 68.
14 Mainati, Croniche ossia memorie, 286.
15 BCT, AD, Coscrizione Generale 1775.
16 AST, C. R. Governo, b. 876, »Tabella Sommaria Della popolazione Stabilita nel Distretto della Cit-
tà Vecchia di Trieste coscritta nell'Anno 1792«, 4. 1. 1793.
17 Apih, La società triestina, 81.
18 Kalc, »Vinogradništvo in trgovina,« 293.
214
v konfliktih med kompanijami, z oblastmi in tudi z okoljem razborito pos-
tavljali v bran svojih interesov in svoje časti. Problem pa je bil tudi, da so se
mnogi nosači spogledovali z revščino in so v kriznih momentih lahko posta-
jali socialno breme ali celo prestopniki.11 Zaradi vsega tega so bili deležni po-
sebne pozornosti s strani elit in oblasti, ki so jih imeli za potencialno subver-
zivno in javnemu redu nevarno kategorijo. V 18. stoletju, ko so v stremljenjih
po prevzgajanju družbe v skladu z načeli o dobrem in koristnem začeli obrav-
navati marginalce enako kot prestopnike, so tudi nosači postali predmet po-
sebnih varnostnih norm.12
Nosaštvo v Trstu: posebnosti in zagate
V 18. stoletju, ko je Trst postal glavno avstrijsko pristanišče, se je v njem hitro
večal trg zaposlovanja za nosače. Pomen nosačev, ali z italijanskim kalkom fa-
kinov ( facchini), za razvoj pomorskih in trgovskih dejavnosti je izpričan z iz-
recnimi navodili za te delavce v prostoluških patentih.13 Njihovo število je z
desetletji strmo naraščalo. Ob popisu leta 1758 so jih našteli 119,14 leta 1755 več
kot 400,15 leta 1792 pa samo v Starem mestu 745,16 in to brez žensk, ki so bile
v lepem številu prisotne med temi delavci. Številke se poleg tega nanašajo na
stalne prebivalce mesta. Tem je treba prišteti še začasne nosače, ki so se pojav-
ljali sezonsko ali priložnostno. Tržaški trg nosaškega dela je bil gospodarsko
mamljiv, ker se je z nosaštvom dalo zaslužiti več kot z drugim težaškim ali s
kmečkim delom.17 Mestni lastniki vinogradov v tržaški okolici so se tako pri-
toževali, ker so med kmeti s težavo našli delavce za sezonska opravila in so jih
morali preplačevati.18 Med nosače so prestopali tudi poklicni delavci, čeprav je
pri tem šlo pogostokrat za obliko »zasilnega izhoda« ob pomanjkanju ustre-
znejših priložnosti zaposlitve.
11 O tem pričajo tudi razna poimenovanja nosačev. Tako so jih na primer v Neaplju imenovali lazza-
roni, ker so s svojo razcapano opravo podobno kot sv. Lazar simbolizirali revščino. Lazzarone je
bilo ime za pripadnika najnižjega neapeljskega ljudstva, v širšem italijanskem prostoru pa se je uvel-
javilo kot ime za nepridiprava (de Bourcard, Usi e costumi, 7). Tudi splošni italijanski izraz za nosača
facchino se še dandanes uporablja v povezavi z grobim in prostaškim obnašanjem.
12 Mocarelli, »Braccia al servizio.«
13 Kandler, Documenti per servire, 68.
14 Mainati, Croniche ossia memorie, 286.
15 BCT, AD, Coscrizione Generale 1775.
16 AST, C. R. Governo, b. 876, »Tabella Sommaria Della popolazione Stabilita nel Distretto della Cit-
tà Vecchia di Trieste coscritta nell'Anno 1792«, 4. 1. 1793.
17 Apih, La società triestina, 81.
18 Kalc, »Vinogradništvo in trgovina,« 293.
214
