Page 23 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 23
mit o uporu, imenovanem »carmula«...
ne pozornosti, v opombah pa citira odlomke iz Conversio. Tedaj je bil Virgilij
salzburški škof. Sam ni nikoli prišel v Karantanijo, čeprav ga je Cheitmar še
tako silil. V deželo pa je poslal goreče misijonarje, ki naj bi posvetili duhovni-
ke in cerkve. Slovani so se temu trdovratno upirali. Trikrat so celo izbruhnili
upori. Ko je Cheitmar umrl – to je bilo 769 –, so morali ti spreobračalci poga-
nov povsem zapustiti deželo in nekaj let, dokler ni vojvoda Waltunc prejel od
Bavarcev nove podpore, ni bilo v Karantaniji nobenega duhovnika.48
Geneza razlage vstaj v izbranih historiografskih delih
Opisi vstaj proti legitimni oblasti v Karantaniji v drugi polovici 8. stoletja, ki
jih omenja Conversio, so v zgodovinopisju od 15. do 18. stoletja doživljali ra-
znovrstne razlage.
Jakob Unrest uporov ne omenja; poroča, da so v deželo vdrli »Huni«,
pred katerimi se je duhovščina umaknila. Johannes Aventinus je bil med
obravnavanimi zgodovinarji prvi, ki je karantanskim vstajam pripisal verski
značaj: slovanski prvaki naj bi se uprli knezu Cheitmarju, ker je zavrgel vero
prednikov in sprejel nov način čaščenja Boga. Mauro Orbini v opisu dogod-
kov v italijanščini povzema Aventina.
V kasnejši historiografiji se je uveljavila razlaga dogodkov na dva nači-
na. Bavarski zgodovinarji Marcus Welser, Andreas Brunner in Johannes Ver-
vaux oz. Johannes Adlzreitter a Tetenweis stvarno in skladno s Conversio
omenjajo, da je Cheitmar večkrat vabil Virgilija, naj obišče Karantanijo, ta pa
zaradi vojnih nemirov ni prišel, ampak je v deželo poslal druge duhovnike. Po
Cheitmarjevi smrti je prišlo do nove vojne; duhovščina je bila pregnana, dok-
ler ni zavladal knez Waltunc, ki mu je Virgilij spet poslal misijonarje.
Sočasno s to razlago pa se je v zgodovinopisju uveljavil še domišljijski,
srhljivo krut opis dogodkov, v katerem se najprej poganski Slovani nečloveš-
ko znašajo nad kristjani; porazita jih najprej bavarski vojvoda Tassilo in nato
Waltunc. Slednji naj bi dal ujete upornike na trgu v Beljaku nekrščansko kru-
to kaznovati. Ta opis si je izmislil Michael Gothard Christalnick, pod svojim
imenom pa ga je objavil Hieronymus Megiser. Povzeli so ga Martinus Bau-
zer, Johann Weichard Valvasor in Aquilinus Julius Caesar. Christalnick-Me-
giserjevo delo postavlja žarišče upora na Koroško v okolico Beljaka, poganstva
pa naj bi se oklepali tudi slovanski gospodje na Kranjskem, Štajerskem in v
Slovenski marki. Bauzer postavlja dogodke na Koroško in Kranjsko, Valvasor
48 Damal war Virgil Bischof zu Salzburg. Er kam nie selbst nach Karantanien, so sehr auch Ketumar in ihn
drang. Er schickte aber eifrige Missionäre in's Land, welche Priester und Kirchen weihen sollten ... Die Slawen
sträubten sich hartnäkig dagegen; dreimal brachen sogar Empörungen aus. Als Ketumar starb – es war im J.
769 – mußten diese Heidenbekehrer vollends das Land räumen; und durch einige Jahre, bis Herzog Valdung
neue Unterstüzzung aus Baiern erhielt, befand sich kein Priester in Karantanien ...
23
ne pozornosti, v opombah pa citira odlomke iz Conversio. Tedaj je bil Virgilij
salzburški škof. Sam ni nikoli prišel v Karantanijo, čeprav ga je Cheitmar še
tako silil. V deželo pa je poslal goreče misijonarje, ki naj bi posvetili duhovni-
ke in cerkve. Slovani so se temu trdovratno upirali. Trikrat so celo izbruhnili
upori. Ko je Cheitmar umrl – to je bilo 769 –, so morali ti spreobračalci poga-
nov povsem zapustiti deželo in nekaj let, dokler ni vojvoda Waltunc prejel od
Bavarcev nove podpore, ni bilo v Karantaniji nobenega duhovnika.48
Geneza razlage vstaj v izbranih historiografskih delih
Opisi vstaj proti legitimni oblasti v Karantaniji v drugi polovici 8. stoletja, ki
jih omenja Conversio, so v zgodovinopisju od 15. do 18. stoletja doživljali ra-
znovrstne razlage.
Jakob Unrest uporov ne omenja; poroča, da so v deželo vdrli »Huni«,
pred katerimi se je duhovščina umaknila. Johannes Aventinus je bil med
obravnavanimi zgodovinarji prvi, ki je karantanskim vstajam pripisal verski
značaj: slovanski prvaki naj bi se uprli knezu Cheitmarju, ker je zavrgel vero
prednikov in sprejel nov način čaščenja Boga. Mauro Orbini v opisu dogod-
kov v italijanščini povzema Aventina.
V kasnejši historiografiji se je uveljavila razlaga dogodkov na dva nači-
na. Bavarski zgodovinarji Marcus Welser, Andreas Brunner in Johannes Ver-
vaux oz. Johannes Adlzreitter a Tetenweis stvarno in skladno s Conversio
omenjajo, da je Cheitmar večkrat vabil Virgilija, naj obišče Karantanijo, ta pa
zaradi vojnih nemirov ni prišel, ampak je v deželo poslal druge duhovnike. Po
Cheitmarjevi smrti je prišlo do nove vojne; duhovščina je bila pregnana, dok-
ler ni zavladal knez Waltunc, ki mu je Virgilij spet poslal misijonarje.
Sočasno s to razlago pa se je v zgodovinopisju uveljavil še domišljijski,
srhljivo krut opis dogodkov, v katerem se najprej poganski Slovani nečloveš-
ko znašajo nad kristjani; porazita jih najprej bavarski vojvoda Tassilo in nato
Waltunc. Slednji naj bi dal ujete upornike na trgu v Beljaku nekrščansko kru-
to kaznovati. Ta opis si je izmislil Michael Gothard Christalnick, pod svojim
imenom pa ga je objavil Hieronymus Megiser. Povzeli so ga Martinus Bau-
zer, Johann Weichard Valvasor in Aquilinus Julius Caesar. Christalnick-Me-
giserjevo delo postavlja žarišče upora na Koroško v okolico Beljaka, poganstva
pa naj bi se oklepali tudi slovanski gospodje na Kranjskem, Štajerskem in v
Slovenski marki. Bauzer postavlja dogodke na Koroško in Kranjsko, Valvasor
48 Damal war Virgil Bischof zu Salzburg. Er kam nie selbst nach Karantanien, so sehr auch Ketumar in ihn
drang. Er schickte aber eifrige Missionäre in's Land, welche Priester und Kirchen weihen sollten ... Die Slawen
sträubten sich hartnäkig dagegen; dreimal brachen sogar Empörungen aus. Als Ketumar starb – es war im J.
769 – mußten diese Heidenbekehrer vollends das Land räumen; und durch einige Jahre, bis Herzog Valdung
neue Unterstüzzung aus Baiern erhielt, befand sich kein Priester in Karantanien ...
23
