Page 20 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 20
upor, nasilje in preživetje
zrelejši. Tassilo, bavarski vojvoda, je krenil v Karantanijo ter pokoril Korošce
in Kranjce.36 Nato je Waltunc – morda ob podpori bavarskih vojvod – vnovič
prosil Virgilija za misijonarje.
Johann Weichard Valvasor je pri pisanju zgodovinskih delov Die Ehre
des Herzogthums Krain (1689) opis karantanskih uporov37 povzel po Chri-
stalnick-Megiserju. Okoli 760 sta vojvoda Cheitmar (Chetimarus) in njegovo
spreobrnjeno ljudstvo po duhovniku Latinu prosila škofa Virgilija, naj pride
k njim. Pomembne zadeve so Virgiliju to preprečile, pač pa je dal Latinu dva
duhovna spremljevalca.
Ko je Cheitmar umrl, je prevzel krmilo vlade njegov sin Waltunc (Val-
dungus, Walchunus). Plemstvo je hotelo odvreči bavarski jarem. Ni maralo
biti več podrejeno krščanskim knezom. Deželni odličniki so se še vedno ok-
lepali nevere prednikov. Preganjali so kristjane skupaj z duhovščino in ko so
se jim pridružili še gospodje na Štajerskem in v Slovenski marki,38 so vpad-
li na Laško. Sledi opis morije otrok in žena, ki je povzet po Christalnick-Me-
giserju.39 Bavarski vojvoda Tassilo je okrog božiča krenil s tremi vojskami na
Koroško, Kranjsko in v Slovensko marko. Na treh krajih je napadel sovražni-
ke in se polastil dežele. Ujel je množico Slovanov, rešil mnogo ujetih kristja-
nov in vnovič postavil na prestol pregnanega mladega vojvoda Waltunca. Ta
se je obrnil na salzburškega škofa Virgilija s prošnjo, naj mu pošlje duhovni-
ke, in bil uslišan.
Kristusovi poslanci so sčasoma spreobrnili mnogo ljudi, imenitniki pa
so se le pretvarjali za kristjane. Waltunc je v drugem in tretjem letu vlada-
nja skušal spreobrniti deželne gospode in plemiče. Prišlo je do strašnega upo-
ra proti njemu in spreobrnjenim Slovanom. Waltuncu se je postavil po robu
del plemstva, zlasti pa pet gospodov uglednega porekla. Kolovodja je bil Her-
mannus Aurelius, ki je pobil mnogo kristjanov. V deželi je prišlo do razkola.
Waltunc je krenil z vojsko od Julije, ki jo ima Aventin za Beljak, proti Sisku
z 12.000 oboroženci; spotoma je število njegovih spremljevalcev naraslo na
18.000. Blizu Siska so se spopadli s 4.000 možmi Hermana Avrelija. 600 Av-
relijevih mož je padlo, Avrelij pa je bil ujet skupaj s 400 možmi. Drochus se je
36 Prim. op. 25.
37 Valvasor, Die Ehre, II, knjiga VII, 386–90.
38 Prim. op. 25.
39 Sie verjagten dieselbe (die Christen, op. a.) samt den priestern, und weil gleichfalls die Herren in Steyr und
in der Windischen Marck sich zu ihnen schlugen, thaten sie auch einen starcken Einfall in Welschland ... Sie
rissen den Weibern die Säuglinge von den Brüsten, warffen dieselbe zu den entwehnten Kindern auf einen
Hauffen, und verbrannten sie miteinander. Frauen und Jung frauen wurden von ihnen an die Bäume ge-
bunden, denen sie die Bäuche aufgeschnitten, und das Gedärm samt dem Eingeweide heraus rissen, oder mit
Pfeilen auf sie zielten.
20
zrelejši. Tassilo, bavarski vojvoda, je krenil v Karantanijo ter pokoril Korošce
in Kranjce.36 Nato je Waltunc – morda ob podpori bavarskih vojvod – vnovič
prosil Virgilija za misijonarje.
Johann Weichard Valvasor je pri pisanju zgodovinskih delov Die Ehre
des Herzogthums Krain (1689) opis karantanskih uporov37 povzel po Chri-
stalnick-Megiserju. Okoli 760 sta vojvoda Cheitmar (Chetimarus) in njegovo
spreobrnjeno ljudstvo po duhovniku Latinu prosila škofa Virgilija, naj pride
k njim. Pomembne zadeve so Virgiliju to preprečile, pač pa je dal Latinu dva
duhovna spremljevalca.
Ko je Cheitmar umrl, je prevzel krmilo vlade njegov sin Waltunc (Val-
dungus, Walchunus). Plemstvo je hotelo odvreči bavarski jarem. Ni maralo
biti več podrejeno krščanskim knezom. Deželni odličniki so se še vedno ok-
lepali nevere prednikov. Preganjali so kristjane skupaj z duhovščino in ko so
se jim pridružili še gospodje na Štajerskem in v Slovenski marki,38 so vpad-
li na Laško. Sledi opis morije otrok in žena, ki je povzet po Christalnick-Me-
giserju.39 Bavarski vojvoda Tassilo je okrog božiča krenil s tremi vojskami na
Koroško, Kranjsko in v Slovensko marko. Na treh krajih je napadel sovražni-
ke in se polastil dežele. Ujel je množico Slovanov, rešil mnogo ujetih kristja-
nov in vnovič postavil na prestol pregnanega mladega vojvoda Waltunca. Ta
se je obrnil na salzburškega škofa Virgilija s prošnjo, naj mu pošlje duhovni-
ke, in bil uslišan.
Kristusovi poslanci so sčasoma spreobrnili mnogo ljudi, imenitniki pa
so se le pretvarjali za kristjane. Waltunc je v drugem in tretjem letu vlada-
nja skušal spreobrniti deželne gospode in plemiče. Prišlo je do strašnega upo-
ra proti njemu in spreobrnjenim Slovanom. Waltuncu se je postavil po robu
del plemstva, zlasti pa pet gospodov uglednega porekla. Kolovodja je bil Her-
mannus Aurelius, ki je pobil mnogo kristjanov. V deželi je prišlo do razkola.
Waltunc je krenil z vojsko od Julije, ki jo ima Aventin za Beljak, proti Sisku
z 12.000 oboroženci; spotoma je število njegovih spremljevalcev naraslo na
18.000. Blizu Siska so se spopadli s 4.000 možmi Hermana Avrelija. 600 Av-
relijevih mož je padlo, Avrelij pa je bil ujet skupaj s 400 možmi. Drochus se je
36 Prim. op. 25.
37 Valvasor, Die Ehre, II, knjiga VII, 386–90.
38 Prim. op. 25.
39 Sie verjagten dieselbe (die Christen, op. a.) samt den priestern, und weil gleichfalls die Herren in Steyr und
in der Windischen Marck sich zu ihnen schlugen, thaten sie auch einen starcken Einfall in Welschland ... Sie
rissen den Weibern die Säuglinge von den Brüsten, warffen dieselbe zu den entwehnten Kindern auf einen
Hauffen, und verbrannten sie miteinander. Frauen und Jung frauen wurden von ihnen an die Bäume ge-
bunden, denen sie die Bäuche aufgeschnitten, und das Gedärm samt dem Eingeweide heraus rissen, oder mit
Pfeilen auf sie zielten.
20
