Page 21 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 21
mit o uporu, imenovanem »carmula«...
utaboril pri Metliki. Waltunc je opravil tudi z njim. Poražene ujetnike je pri-
peljal v Julijo, kjer so jim sodili pred vojnim sodiščem (Kriegs = Recht) in jih
na trgu kruto kaznovali. Opis kaznovanja je z manjšimi dopolnili povzet po
Christalnick-Megiserju.40 Takó strašno so ravnali zato, da se nasprotniki kr-
ščanstva ne bi več drznili upirati. Ko je fizično nadvladal pogane, je Waltunc
zaprosil Virgilija za nove pridigarje in učitelje. Škof Virgilij naj bi tudi oseb-
no obiskal deželo.
Gottfried Philipp(us) Span(n)agel(us) v rokopisnem delu Carinthia
vetus et media omenja le tretji upor Karantancev po Cheitmarjevi (Chetima-
rus) smrti,41 zaradi katerega v deželi več let ni bilo duhovnikov, dokler ni Wal-
tunc vnovič prosil Virgilija zanje. Dogodke umešča okoli 642. Sklicuje se na
Vita Virgilii.
Joannes Christophorus de Jordan v svojem De originibus Slavicis opus
chronologico-geographico-historicum (1745)42 omenja oba upora (Carunula)
pod Cheitmarjem (Chetamarus) in tretjega po njegovi smrti.
Aquilinus Julius Caesar v Staat- und Kirchengeschichte des Herzog-
thum Steyermarks (1768–1788)43 prek Valvasorja povzema in prireja Christal-
nick-Megiserjevo tradicijo o uporih. Pod Cheitmarjem (Chetumar) je med
Slovane prodrla krščanska vera. Salzburški škof Virgilij je mednje poslal ško-
fa Modesta z duhovniki. Po Cheitmarjevi smrti so frankovski kralji imeno-
vali za vojvoda njegovega sina Waltunca (Waldung). Vlado je nastopil tri leta
kasneje zaradi nemirov, ki so se med Slovani začeli že pod Cheitmarjem. Upor
naj bi se najbolj razširil okrog Maribora, Celja in v Slovenski marki. Cheit-
mar in furlanski vojvoda sta branila krščanske podložnike. V spopadu je bilo
6.000 Slovanov pobitih, 900 ujetih. Novi izbruh nemirov po Waltuncovem
nastopu vlade je zadušil Tassilo. V deželo so se vrnili duhovniki. Vnovič je
prišlo do nemirov; uporni plemiči Deoder, Drochus, Samo Aurelius iz Slovenj
Gradca in drugih krajev so bili poraženi pri Beljaku.
Marcus Hansizius je v delu Analecta seu Collectanea pro historia Ca-
rinthiae concinnanda (1782; 1793)44 pri opisu uporov stvaren. V zvezi z nji-
mi navaja anonimnega avtorja Conversio: Ko je umrl škof Modest, je knez
40 Man hieb ihnen zuvorderst die meineydige Hände ab, womit sie wider ihren rechtmässigen Herrn treuloser
und aufrührischer Weise die Waffen ergriffen hatten, und ward am Drocho der Anfang gemacht. Hernach
wurden ihnen Nasen und Ohren abgeschnitten, die Schenckel zerstümmelt, die Schienbeine zerbrochen. Den
Rumpff warff man in eine Pfützen oder Gruben, wie das damalige alte Teutsche Gesetz und Ordnung ver-
mogte.
41 Span(n)agel(us), Carinthia vetus et media, 24–25.
42 Jordan, De originibus Slavicis, I, pars IV, 250.
43 Caesar, Staat- und Kirchengeschichte, o uporih: I, 261–64.
44 Hansizius, Analecta seu Collectanea, o uporih: II, 244–50, 253–54.
21
utaboril pri Metliki. Waltunc je opravil tudi z njim. Poražene ujetnike je pri-
peljal v Julijo, kjer so jim sodili pred vojnim sodiščem (Kriegs = Recht) in jih
na trgu kruto kaznovali. Opis kaznovanja je z manjšimi dopolnili povzet po
Christalnick-Megiserju.40 Takó strašno so ravnali zato, da se nasprotniki kr-
ščanstva ne bi več drznili upirati. Ko je fizično nadvladal pogane, je Waltunc
zaprosil Virgilija za nove pridigarje in učitelje. Škof Virgilij naj bi tudi oseb-
no obiskal deželo.
Gottfried Philipp(us) Span(n)agel(us) v rokopisnem delu Carinthia
vetus et media omenja le tretji upor Karantancev po Cheitmarjevi (Chetima-
rus) smrti,41 zaradi katerega v deželi več let ni bilo duhovnikov, dokler ni Wal-
tunc vnovič prosil Virgilija zanje. Dogodke umešča okoli 642. Sklicuje se na
Vita Virgilii.
Joannes Christophorus de Jordan v svojem De originibus Slavicis opus
chronologico-geographico-historicum (1745)42 omenja oba upora (Carunula)
pod Cheitmarjem (Chetamarus) in tretjega po njegovi smrti.
Aquilinus Julius Caesar v Staat- und Kirchengeschichte des Herzog-
thum Steyermarks (1768–1788)43 prek Valvasorja povzema in prireja Christal-
nick-Megiserjevo tradicijo o uporih. Pod Cheitmarjem (Chetumar) je med
Slovane prodrla krščanska vera. Salzburški škof Virgilij je mednje poslal ško-
fa Modesta z duhovniki. Po Cheitmarjevi smrti so frankovski kralji imeno-
vali za vojvoda njegovega sina Waltunca (Waldung). Vlado je nastopil tri leta
kasneje zaradi nemirov, ki so se med Slovani začeli že pod Cheitmarjem. Upor
naj bi se najbolj razširil okrog Maribora, Celja in v Slovenski marki. Cheit-
mar in furlanski vojvoda sta branila krščanske podložnike. V spopadu je bilo
6.000 Slovanov pobitih, 900 ujetih. Novi izbruh nemirov po Waltuncovem
nastopu vlade je zadušil Tassilo. V deželo so se vrnili duhovniki. Vnovič je
prišlo do nemirov; uporni plemiči Deoder, Drochus, Samo Aurelius iz Slovenj
Gradca in drugih krajev so bili poraženi pri Beljaku.
Marcus Hansizius je v delu Analecta seu Collectanea pro historia Ca-
rinthiae concinnanda (1782; 1793)44 pri opisu uporov stvaren. V zvezi z nji-
mi navaja anonimnega avtorja Conversio: Ko je umrl škof Modest, je knez
40 Man hieb ihnen zuvorderst die meineydige Hände ab, womit sie wider ihren rechtmässigen Herrn treuloser
und aufrührischer Weise die Waffen ergriffen hatten, und ward am Drocho der Anfang gemacht. Hernach
wurden ihnen Nasen und Ohren abgeschnitten, die Schenckel zerstümmelt, die Schienbeine zerbrochen. Den
Rumpff warff man in eine Pfützen oder Gruben, wie das damalige alte Teutsche Gesetz und Ordnung ver-
mogte.
41 Span(n)agel(us), Carinthia vetus et media, 24–25.
42 Jordan, De originibus Slavicis, I, pars IV, 250.
43 Caesar, Staat- und Kirchengeschichte, o uporih: I, 261–64.
44 Hansizius, Analecta seu Collectanea, o uporih: II, 244–50, 253–54.
21
