Page 246 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 246
upor, nasilje in preživetje
že v zgodnjem novem veku učinkovito odgovoril na krizo.7 Omenjeni avtor
se je začel spraševati tudi o obsegu učinkov male ledene dobe na endemično
pojavljajoče se krize. Navkljub tej ugotovitvi mikro primeri iz različnih geo-
grafskih okolij (alpski svet, nižina, planota in primorje) na obravnavanem ob-
močju jugozahodnega dela habsburške monarhije, ki je bilo pretežno ruralno,
opozarjajo na izredno široko razširjenost učinkov začasnih slabih klimatskih
razmer tudi še na začetku 19. stoletja. Tu so podnebne značilnosti v 18. in 19.
stoletju (tudi glede na podatke iz preučevanih sodnih protokolov) lahko pove-
čale gospodarski, demografski, kulturni in socialni učinek slabih letin ter po-
manjkanja hrane kot njegove posledice v teh samooskrbnih okoljih. To je bilo
povezano še s pomanjkanjem dela tako v ruralnih kot urbanih okoljih, v sled-
njih pa se je s pomanjkanjem dela zaostril tudi učinek draginje osnovnih živil.8
Eksistenčne krize so bile eden od glavnih vzrokov, da je bilo za velik del (zlas-
ti ruralnega) prebivalstva v obravnavanem prostoru še v začetku 19. stoletja
praktično nemogoče, da bi se trajno izvil iz primeža revščine.9 Ta okoliščina
je zlasti pomembna pri preučevanju družinskih tipov in blagostanja gospo-
dinjstev (družin), ki zaključujejo krog vzrokov in posledic eksistenčnih kriz.
Hkrati pa predstavljajo tudi enega od pomembnih elementov za razumevanje
učinka krize in kriz na posameznika ter dojemanje kriz med družbenimi eli-
tami in celotno populacijo. V času kriz se je zaradi zaostrenih gospodarskih
razmer, splošnega slabega stanja kmečkih gospodinjstev in zaradi nesistema-
tičnosti oskrbe revnih povečalo število prekrškov, torej nelegalnih dejanj.
Vse te družbene okoliščine so pomembne za vrednotenje odnosa elit do
majhnih deviantnih dejanj tudi za obdobje pred tem: skozi celotno obdob-
je zgodnjega veka se eksistenčne krize, povezane s slabimi letinami, ponavlja-
jo in ves ta čas, vse od izdaje Constitutio criminalis Carolina (1532) v kazen-
skem pravu obstaja člen popolnega spregleda kaznovanja kraj iz stiske. A še
v 18. stoletju je bila cikličnost pojavljanja lakot v centralni Evropi tako splo-
šna, da je bila v priročniku za uradnike (ki je izšel v Nemčiji sredi 18. stoletja)
v vzorčnem primeru ubožnega pisma kot motiv za obubožanje prosilca nave-
dena huda lakota in druge stiske, ki so tako prizadele posameznika, da je mo-
ral zaradi prezadolženosti prodati vse svoje premoženje.10 Takšnega ubožne-
ga pisma v tem stoletju ne bi več našli v Angliji, kjer od konca 17. stoletja (od
7 Ó Gráda, »Markets and Famines,« 143–66.
8 To korelacijo obravnava tudi eno od temeljnih del, ki se je ukvarjalo z učniki eksistenčnih kriz:
Abel, Massenarmut. Z intervencijo države nau trg oz. vplivanjem na žitne cene je bil deloma izni-
čen učinek splošne podražitve osnovnih živil v nadzorovanju cen žita.
9 Gestrich, »Hungersnöte«, 137.
10 Boltz, Wohlinstruirter, 44.
246
že v zgodnjem novem veku učinkovito odgovoril na krizo.7 Omenjeni avtor
se je začel spraševati tudi o obsegu učinkov male ledene dobe na endemično
pojavljajoče se krize. Navkljub tej ugotovitvi mikro primeri iz različnih geo-
grafskih okolij (alpski svet, nižina, planota in primorje) na obravnavanem ob-
močju jugozahodnega dela habsburške monarhije, ki je bilo pretežno ruralno,
opozarjajo na izredno široko razširjenost učinkov začasnih slabih klimatskih
razmer tudi še na začetku 19. stoletja. Tu so podnebne značilnosti v 18. in 19.
stoletju (tudi glede na podatke iz preučevanih sodnih protokolov) lahko pove-
čale gospodarski, demografski, kulturni in socialni učinek slabih letin ter po-
manjkanja hrane kot njegove posledice v teh samooskrbnih okoljih. To je bilo
povezano še s pomanjkanjem dela tako v ruralnih kot urbanih okoljih, v sled-
njih pa se je s pomanjkanjem dela zaostril tudi učinek draginje osnovnih živil.8
Eksistenčne krize so bile eden od glavnih vzrokov, da je bilo za velik del (zlas-
ti ruralnega) prebivalstva v obravnavanem prostoru še v začetku 19. stoletja
praktično nemogoče, da bi se trajno izvil iz primeža revščine.9 Ta okoliščina
je zlasti pomembna pri preučevanju družinskih tipov in blagostanja gospo-
dinjstev (družin), ki zaključujejo krog vzrokov in posledic eksistenčnih kriz.
Hkrati pa predstavljajo tudi enega od pomembnih elementov za razumevanje
učinka krize in kriz na posameznika ter dojemanje kriz med družbenimi eli-
tami in celotno populacijo. V času kriz se je zaradi zaostrenih gospodarskih
razmer, splošnega slabega stanja kmečkih gospodinjstev in zaradi nesistema-
tičnosti oskrbe revnih povečalo število prekrškov, torej nelegalnih dejanj.
Vse te družbene okoliščine so pomembne za vrednotenje odnosa elit do
majhnih deviantnih dejanj tudi za obdobje pred tem: skozi celotno obdob-
je zgodnjega veka se eksistenčne krize, povezane s slabimi letinami, ponavlja-
jo in ves ta čas, vse od izdaje Constitutio criminalis Carolina (1532) v kazen-
skem pravu obstaja člen popolnega spregleda kaznovanja kraj iz stiske. A še
v 18. stoletju je bila cikličnost pojavljanja lakot v centralni Evropi tako splo-
šna, da je bila v priročniku za uradnike (ki je izšel v Nemčiji sredi 18. stoletja)
v vzorčnem primeru ubožnega pisma kot motiv za obubožanje prosilca nave-
dena huda lakota in druge stiske, ki so tako prizadele posameznika, da je mo-
ral zaradi prezadolženosti prodati vse svoje premoženje.10 Takšnega ubožne-
ga pisma v tem stoletju ne bi več našli v Angliji, kjer od konca 17. stoletja (od
7 Ó Gráda, »Markets and Famines,« 143–66.
8 To korelacijo obravnava tudi eno od temeljnih del, ki se je ukvarjalo z učniki eksistenčnih kriz:
Abel, Massenarmut. Z intervencijo države nau trg oz. vplivanjem na žitne cene je bil deloma izni-
čen učinek splošne podražitve osnovnih živil v nadzorovanju cen žita.
9 Gestrich, »Hungersnöte«, 137.
10 Boltz, Wohlinstruirter, 44.
246
