Page 248 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 248
upor, nasilje in preživetje
sci poročil (v Illirisches Blatt) sicer niso bili prepričani o trajnosti učinkov.
Tako so v statističnem opisu okraja Mekinje sicer zapisali, da je postalo sajenje
krompirja med zadnjo lakoto popularno, »a se v deželi ne bo zelo razširil, ker
izgubi kmet s pridelovanjem krompirja dve setvi žita«.16
Eksistenčne krize so v nekaterih okoljih spremljale tudi demografske
krize, ki pa so se v različnih ekotipih (povezanih tudi z gospodarskimi dejav-
nostmi ter pravnim in političnim sistemom) Evrope kazale na zelo različne
načine. Velike eksistenčne krize je lahko (a ne nujno) zaznamovala epidemi-
ja nalezljivih bolezni, zaradi katere se je povečala smrtnost prebivalstva, lahko
je povzročila kratkotrajen upad števila rojstev17 in porok, včasih pa celo dol-
gotrajen padec rodnosti in povečano zadolževanje. Primer ustnega izročila o
zadolževanju je najti v Ljubljanski kotlini, kjer se je skozi generacije prenašala
zgodba, da so celo najbogatejši kmetje za nekaj hlebov kruha prodali vse svo-
je premoženje. Verjetno je v tem primeru ljudski spomin popačil pogostejše
posledice učinkov kriz na podeželju v času stiske – zadolževanje, na katere-
ga se nanaša prototip ubožnega pisma. Izročilo posredno razkriva tudi strah
pred lakoto in smrtjo, ki je botroval odločitvam za prodajo zemlje po nerazu-
mno nizki ceni. Družbeni spomin (»ljudsko izročilo«) ne ohranja posebnega
spomina na umiranje, deloma tudi zaradi drugačnega dojemanja vedno pri-
sotne »udomačene«18 smrti.19 Čeprav je del ostrine krizi v kolektivnem spo-
minu – kot spominu na težko obdobje – pridala domišljija, pa pretiravanje le
opozarja na rigoroznost le-te. Spomin na eksistenčno krizo se je ritualiziral
tudi v posebni jedi, t. i. »aleluji«, juhi iz repinih olupkov, ki naj bi se jo jedlo
v času posta.20 Kot primer občutenja krize, ki se usidra v zavest kolektiva sre-
dnje Evrope od reveža do razsvetljenskega intelektualca, naj služi zgolj en po-
datek: v poprečju je več kot 50 % gospodinjstev župnije Jelšane ob lakoti leta
1752 trpelo zaradi pomanjkanja osnovnih živil.21 V tem mikro okolju je kri-
za povzročila še izrazitejšo polarizacijo prebivalstva na revne in bogate.22 Kri-
16 Illyrisches Blatt, 1. 1. 1819. V na Ptuju izdanem berilu, ki zanimivo razteza obravnavana krizna leta v
začetku 19. stoletja na čas med letoma 1814 in 1816, avtor zasluge za preživetje ljudi pripisuje uvelja-
vitvi krompirja, Stabej, Kruh ubogih, 25.
17 Po mnenju dela demografov je to najznačilnejši indikator krize, Pfister, Bevölkerungsgeschichte, 41.
18 Po Ariès, Geschichte des Todes.
19 Del izročila naj bi izpričeval nesolidarno držo družbenih elit: krumperški graščaki naj bi zaplenili
kmetije, ki so si jih kmetje pozneje odkupili z delom, a je treba omejeno izročilo zaradi časa zapisa
jemati z metodološkim zadržkom, Stražar, Moravška dolina, 215.
20 Ritual pa je bil izpričan v osrednji Sloveniji, Slovenski narod, 20. 4. 1943.
21 Referat je še neobjavljen, predstavljen pa je bil na 37. Zborovanju zgodovinarjev leta 2014 z nas-
lovom Socialna in kulturna zgodovina hrane.
22 Medick, Weben, 248–50.
248
sci poročil (v Illirisches Blatt) sicer niso bili prepričani o trajnosti učinkov.
Tako so v statističnem opisu okraja Mekinje sicer zapisali, da je postalo sajenje
krompirja med zadnjo lakoto popularno, »a se v deželi ne bo zelo razširil, ker
izgubi kmet s pridelovanjem krompirja dve setvi žita«.16
Eksistenčne krize so v nekaterih okoljih spremljale tudi demografske
krize, ki pa so se v različnih ekotipih (povezanih tudi z gospodarskimi dejav-
nostmi ter pravnim in političnim sistemom) Evrope kazale na zelo različne
načine. Velike eksistenčne krize je lahko (a ne nujno) zaznamovala epidemi-
ja nalezljivih bolezni, zaradi katere se je povečala smrtnost prebivalstva, lahko
je povzročila kratkotrajen upad števila rojstev17 in porok, včasih pa celo dol-
gotrajen padec rodnosti in povečano zadolževanje. Primer ustnega izročila o
zadolževanju je najti v Ljubljanski kotlini, kjer se je skozi generacije prenašala
zgodba, da so celo najbogatejši kmetje za nekaj hlebov kruha prodali vse svo-
je premoženje. Verjetno je v tem primeru ljudski spomin popačil pogostejše
posledice učinkov kriz na podeželju v času stiske – zadolževanje, na katere-
ga se nanaša prototip ubožnega pisma. Izročilo posredno razkriva tudi strah
pred lakoto in smrtjo, ki je botroval odločitvam za prodajo zemlje po nerazu-
mno nizki ceni. Družbeni spomin (»ljudsko izročilo«) ne ohranja posebnega
spomina na umiranje, deloma tudi zaradi drugačnega dojemanja vedno pri-
sotne »udomačene«18 smrti.19 Čeprav je del ostrine krizi v kolektivnem spo-
minu – kot spominu na težko obdobje – pridala domišljija, pa pretiravanje le
opozarja na rigoroznost le-te. Spomin na eksistenčno krizo se je ritualiziral
tudi v posebni jedi, t. i. »aleluji«, juhi iz repinih olupkov, ki naj bi se jo jedlo
v času posta.20 Kot primer občutenja krize, ki se usidra v zavest kolektiva sre-
dnje Evrope od reveža do razsvetljenskega intelektualca, naj služi zgolj en po-
datek: v poprečju je več kot 50 % gospodinjstev župnije Jelšane ob lakoti leta
1752 trpelo zaradi pomanjkanja osnovnih živil.21 V tem mikro okolju je kri-
za povzročila še izrazitejšo polarizacijo prebivalstva na revne in bogate.22 Kri-
16 Illyrisches Blatt, 1. 1. 1819. V na Ptuju izdanem berilu, ki zanimivo razteza obravnavana krizna leta v
začetku 19. stoletja na čas med letoma 1814 in 1816, avtor zasluge za preživetje ljudi pripisuje uvelja-
vitvi krompirja, Stabej, Kruh ubogih, 25.
17 Po mnenju dela demografov je to najznačilnejši indikator krize, Pfister, Bevölkerungsgeschichte, 41.
18 Po Ariès, Geschichte des Todes.
19 Del izročila naj bi izpričeval nesolidarno držo družbenih elit: krumperški graščaki naj bi zaplenili
kmetije, ki so si jih kmetje pozneje odkupili z delom, a je treba omejeno izročilo zaradi časa zapisa
jemati z metodološkim zadržkom, Stražar, Moravška dolina, 215.
20 Ritual pa je bil izpričan v osrednji Sloveniji, Slovenski narod, 20. 4. 1943.
21 Referat je še neobjavljen, predstavljen pa je bil na 37. Zborovanju zgodovinarjev leta 2014 z nas-
lovom Socialna in kulturna zgodovina hrane.
22 Medick, Weben, 248–50.
248
