Page 247 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 247
žbena percepcija in pravna obravnava zločinov iz stiske ...
1690) zaradi boljših žitnih kultur in politike nadzorovanja cen hude lakote
niso več predstavljale splošne eksistenčne in gospodarske krize.11
Kriza leta 1817, označena kot zadnja velika kriza starega režima v zahod-
ni Evropi,12 je bila posledica začasnih podnebnih sprememb, ki jih je povzročil
eden največjih izbruhov vulkanov v zgodovini.13 Vulkanski prah, predvsem
žveplov sulfid indonezijskega vulkana Tambora v holandski vzhodni Indiji
(Indoneziji) je leta 1815 tako onesnažil ozračje, da so se znatno znižale pov-
prečne mesečne temperature. V strokovni literaturi je to leto označeno »kot
leto brez poletja«14 oziroma kot leto lakote. V nekaterih predelih Evrope se
je zaradi splošne podhranjenosti prebivalstva zelo hitro razvila tudi epidemi-
ja tifusa (typhus exanthematicus) in drugih epidemičnih bolezni. Kriza ne bi
bila tako huda, če bi ne bila povezana s slabimi gospodarskimi, političnimi
in drugimi okoliščinami konca 18. in začetka 19. stoletja. Vsekakor je izbruh
vulkana botroval temu, da je bila eksistenčna kriza 1816–1817 med najhujši-
mi v novem veku, saj je pomenila nadaljevanje niza slabih letin, ki se je začel
že pred izbruhom vulkana. Ponekod, v obravnavanem prostoru pa zlasti tam,
kjer se je premikala francoska ali avstrijska vojska, pa so jo zaostrile še gospo-
darske posledice napoleonskih vojn.15 Takšno krizo starega režima so zaostri-
le tudi slabe kmetijske tehnike in negativni odnos ter tabuji do določenih vrst
hrane, ki se pred obdobjem krize ne uveljavijo, ter tudi slabe transportne po-
vezave. Po drugi strani se je v določenih okrajih ravno v času lakote med leto-
ma 1816 in 1818 vendarle pričela uveljavljati tudi nova kultura – krompir. Pi-
11 V tem okolju se je razvil tudi drugačen koncept gospodarstva, ki omogoči, da so se sredi 18. stolet-
ja vse bolj širili industrijski družbeni odnosi, ki so zahtevali drugačne načine reševanja konfliktov
zaradi nedostopnosti osnovnih živil.
12 V nasprotju z znano irsko krompirjevo lakoto. Prim.: Gestrich and Gründler, »Iren in Glasgow«,
339–63.
13 Po predvidevanjih je izbruhnilo 140 gigaton magme (kar pomeni več kot 50 km3 skalovja). Vul-
kanske erupcije so prodrle tudi do 43 km visoko v atmosfero. Zaradi izbruha vulkana in tsunamija
je na otokih Sumbawa in Lomboku domnevno umrlo več kot 71.000 ljudi. Med izbruhom je bilo v
stratosfero izpuščenih več kot 60 milijonov ton prahu, pepela in skal, Oppenheimer, »Climatic,«
230–59.
14 Zadnje raziskave historične klimatologije so pokazale, da povprečne temperature v Špani-
ji in na Portugalskem v tem letu niso presegle 15 stopinj (http://www.sciencedaily.com/relea-
ses/2009/02/090225161422.htm), in ovrgle tezo, ki se pojavlja v vseh splošnih opisih, namreč da je to
leto na južnem Mediteranu že junija snežilo, kot je v dnevnik zapisal španski plemič Maldá. Pov-
prečne temperature so bile v tem obdobju od 2,3 do 4,6 stopinj nižje od povprečja, Fagan, The Lit-
tle Ace Age, 170, 167–80. Klimatske spremembe so zajele široko območje, ki se je raztezalo prek
osmanskega imperija, delov severne Afrike in osrednje Evrope, dela Nove Anglije in vzhodne Ka-
nade.
15 Obdobje med letoma 1805 in 1820 velja za najbolj mrzel del male ledene dobe (1300–1850). Dodat-
no ga je zaznamoval cikel slabih letin med letoma 1812 in 1820, Fagan, The Little Ice Age, 170 in 179.
247
1690) zaradi boljših žitnih kultur in politike nadzorovanja cen hude lakote
niso več predstavljale splošne eksistenčne in gospodarske krize.11
Kriza leta 1817, označena kot zadnja velika kriza starega režima v zahod-
ni Evropi,12 je bila posledica začasnih podnebnih sprememb, ki jih je povzročil
eden največjih izbruhov vulkanov v zgodovini.13 Vulkanski prah, predvsem
žveplov sulfid indonezijskega vulkana Tambora v holandski vzhodni Indiji
(Indoneziji) je leta 1815 tako onesnažil ozračje, da so se znatno znižale pov-
prečne mesečne temperature. V strokovni literaturi je to leto označeno »kot
leto brez poletja«14 oziroma kot leto lakote. V nekaterih predelih Evrope se
je zaradi splošne podhranjenosti prebivalstva zelo hitro razvila tudi epidemi-
ja tifusa (typhus exanthematicus) in drugih epidemičnih bolezni. Kriza ne bi
bila tako huda, če bi ne bila povezana s slabimi gospodarskimi, političnimi
in drugimi okoliščinami konca 18. in začetka 19. stoletja. Vsekakor je izbruh
vulkana botroval temu, da je bila eksistenčna kriza 1816–1817 med najhujši-
mi v novem veku, saj je pomenila nadaljevanje niza slabih letin, ki se je začel
že pred izbruhom vulkana. Ponekod, v obravnavanem prostoru pa zlasti tam,
kjer se je premikala francoska ali avstrijska vojska, pa so jo zaostrile še gospo-
darske posledice napoleonskih vojn.15 Takšno krizo starega režima so zaostri-
le tudi slabe kmetijske tehnike in negativni odnos ter tabuji do določenih vrst
hrane, ki se pred obdobjem krize ne uveljavijo, ter tudi slabe transportne po-
vezave. Po drugi strani se je v določenih okrajih ravno v času lakote med leto-
ma 1816 in 1818 vendarle pričela uveljavljati tudi nova kultura – krompir. Pi-
11 V tem okolju se je razvil tudi drugačen koncept gospodarstva, ki omogoči, da so se sredi 18. stolet-
ja vse bolj širili industrijski družbeni odnosi, ki so zahtevali drugačne načine reševanja konfliktov
zaradi nedostopnosti osnovnih živil.
12 V nasprotju z znano irsko krompirjevo lakoto. Prim.: Gestrich and Gründler, »Iren in Glasgow«,
339–63.
13 Po predvidevanjih je izbruhnilo 140 gigaton magme (kar pomeni več kot 50 km3 skalovja). Vul-
kanske erupcije so prodrle tudi do 43 km visoko v atmosfero. Zaradi izbruha vulkana in tsunamija
je na otokih Sumbawa in Lomboku domnevno umrlo več kot 71.000 ljudi. Med izbruhom je bilo v
stratosfero izpuščenih več kot 60 milijonov ton prahu, pepela in skal, Oppenheimer, »Climatic,«
230–59.
14 Zadnje raziskave historične klimatologije so pokazale, da povprečne temperature v Špani-
ji in na Portugalskem v tem letu niso presegle 15 stopinj (http://www.sciencedaily.com/relea-
ses/2009/02/090225161422.htm), in ovrgle tezo, ki se pojavlja v vseh splošnih opisih, namreč da je to
leto na južnem Mediteranu že junija snežilo, kot je v dnevnik zapisal španski plemič Maldá. Pov-
prečne temperature so bile v tem obdobju od 2,3 do 4,6 stopinj nižje od povprečja, Fagan, The Lit-
tle Ace Age, 170, 167–80. Klimatske spremembe so zajele široko območje, ki se je raztezalo prek
osmanskega imperija, delov severne Afrike in osrednje Evrope, dela Nove Anglije in vzhodne Ka-
nade.
15 Obdobje med letoma 1805 in 1820 velja za najbolj mrzel del male ledene dobe (1300–1850). Dodat-
no ga je zaznamoval cikel slabih letin med letoma 1812 in 1820, Fagan, The Little Ice Age, 170 in 179.
247
