Page 53 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 53
sodobne študije o fajdi in političnem nasilju ...
na ljudi se je preoblikovala v ceh dvorjanov z močjo (powerbrokers), političnih
posrednikov med vojvodami, mestnimi elitami in ljudskim stanom.18
Odprlo se je novo poglavje političnih odnosov med podložniki-meš-
čani in burgundskimi vojvodami: razmerje med vladarjem in ministrom-urad-
nikom se je izražalo skozi darovanje in ne zaslužek − skozi darovanje dobrin,
denarja, nadomestil, a tudi uradnikovih posojil vladarju. Pomembno je
spomniti, da so se burgundski vojvode radi predstavljali kot podporniki sod-
stva: Filip Dobri (1396–1467) je bil označen kot chef de justice en chrestiannété,
ekonomsko blagostanje pa je spadalo pod sodno upravljanje. Davčno področ-
je je postalo pomemben del javnega (res publica).19 Ta nov institucionalni seg-
ment je bojem med mestnimi frakcijami dal novo razsežnost.
Vse tu uporabljene študije kažejo, da je bila večina flamskih in ho-
landskih mest razdeljenih na frakcije še pred prihodom burgundskih vojvod.
Vojvode in kasneje Maksimiljan so razsežnost političnega spora »mestnih
frakcij« stopnjevali v »strankarske boje«. Boj med frakcijami je družinam
omogočal, da so svojo moč širile s korupcijo, goljufijo in nepotizmom. Bur-
gundski vojvode so ustvarili stranko, ki je podpirala reorganizacijo države v
monarhično in centralizirano obliko.20
V Flandriji so frakcije reproducirale isti model: jedro z močno druž-
beno kohezijo zaradi obsežnega sorodstva, ki ga je podpiralo še obrobje sim-
patizerjev, s katerimi so si delili ekonomski, politični in ideološki diskurz.
Korporativna struktura je omogočila, da se kompleksnejše politične konflik-
te iz frakcije izloči. Politična vključenost burgundske dinastije v mestne frak-
cije v Flandriji je neizpodbitna, lahko pa tvegamo tezo, da se je, vsaj v urbani-
ziranih območjih, Staatsmacht oblikovala še pred pojavom zasebnega nasilja
manjše intenzivnosti. Po drugi strani so vojvode na lokalni ravni izvajali raz-
lične oblike nenehne korupcije in v tajnosti podžigali rivalstvo med patriciji
ter tako povečevali mestna politična rivalstva. Jan Dumolyn je podrobneje ra-
ziskal primer ozemlja Franc de Bruges, ki je predstavljalo plemiški stan: kljub
preferenčni vezi z vojvodami so uradniki še naprej zasledovali svoje interese
in pri tem privilegirali člane lastne družine tako pri zasedanju javnih funkcij
kot pri pomembnih položajih v regionalnih cerkvenih institucijah ali v elit-
nih meščanskih bratovščinah, ki so jih obiskovali tudi vojvode. Novi prišleki
v vojvodsko službo so se poročali in investirali v hiše in zemljišča ter se rade
volje povezovali z lokalnimi patricijskimi družinami. Poroke so vodile v po-
vzpenjanje po lokalnih upravnih funkcijah v Gentu, Brugesu in Arteveldu.
18 Stein, Powerbrokers.
19 Glej tudi J. Dumolyn, »Justice, Equity,« 1–20.
20 Dumolyn, »Les reseaux politiques locaux,« 309–30.
53
na ljudi se je preoblikovala v ceh dvorjanov z močjo (powerbrokers), političnih
posrednikov med vojvodami, mestnimi elitami in ljudskim stanom.18
Odprlo se je novo poglavje političnih odnosov med podložniki-meš-
čani in burgundskimi vojvodami: razmerje med vladarjem in ministrom-urad-
nikom se je izražalo skozi darovanje in ne zaslužek − skozi darovanje dobrin,
denarja, nadomestil, a tudi uradnikovih posojil vladarju. Pomembno je
spomniti, da so se burgundski vojvode radi predstavljali kot podporniki sod-
stva: Filip Dobri (1396–1467) je bil označen kot chef de justice en chrestiannété,
ekonomsko blagostanje pa je spadalo pod sodno upravljanje. Davčno področ-
je je postalo pomemben del javnega (res publica).19 Ta nov institucionalni seg-
ment je bojem med mestnimi frakcijami dal novo razsežnost.
Vse tu uporabljene študije kažejo, da je bila večina flamskih in ho-
landskih mest razdeljenih na frakcije še pred prihodom burgundskih vojvod.
Vojvode in kasneje Maksimiljan so razsežnost političnega spora »mestnih
frakcij« stopnjevali v »strankarske boje«. Boj med frakcijami je družinam
omogočal, da so svojo moč širile s korupcijo, goljufijo in nepotizmom. Bur-
gundski vojvode so ustvarili stranko, ki je podpirala reorganizacijo države v
monarhično in centralizirano obliko.20
V Flandriji so frakcije reproducirale isti model: jedro z močno druž-
beno kohezijo zaradi obsežnega sorodstva, ki ga je podpiralo še obrobje sim-
patizerjev, s katerimi so si delili ekonomski, politični in ideološki diskurz.
Korporativna struktura je omogočila, da se kompleksnejše politične konflik-
te iz frakcije izloči. Politična vključenost burgundske dinastije v mestne frak-
cije v Flandriji je neizpodbitna, lahko pa tvegamo tezo, da se je, vsaj v urbani-
ziranih območjih, Staatsmacht oblikovala še pred pojavom zasebnega nasilja
manjše intenzivnosti. Po drugi strani so vojvode na lokalni ravni izvajali raz-
lične oblike nenehne korupcije in v tajnosti podžigali rivalstvo med patriciji
ter tako povečevali mestna politična rivalstva. Jan Dumolyn je podrobneje ra-
ziskal primer ozemlja Franc de Bruges, ki je predstavljalo plemiški stan: kljub
preferenčni vezi z vojvodami so uradniki še naprej zasledovali svoje interese
in pri tem privilegirali člane lastne družine tako pri zasedanju javnih funkcij
kot pri pomembnih položajih v regionalnih cerkvenih institucijah ali v elit-
nih meščanskih bratovščinah, ki so jih obiskovali tudi vojvode. Novi prišleki
v vojvodsko službo so se poročali in investirali v hiše in zemljišča ter se rade
volje povezovali z lokalnimi patricijskimi družinami. Poroke so vodile v po-
vzpenjanje po lokalnih upravnih funkcijah v Gentu, Brugesu in Arteveldu.
18 Stein, Powerbrokers.
19 Glej tudi J. Dumolyn, »Justice, Equity,« 1–20.
20 Dumolyn, »Les reseaux politiques locaux,« 309–30.
53
