Page 49 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 49
ndustrializacija v evropskem, avstro-ogrskem ... prostoru

mreža odnosov, interesov, sodelovanj in nasprotovanj med politično sfero, fi-
nančnim in industrijskim sektorjem.64

Prve težave v odnosu med bankami in industrijo so se pojavile v začetku
dvajsetih let, ko je prišlo do likvidacije velike banke Banca Italiana di Sconto
(leta 1921), ki je bila močno angažirana v vodenju in kreditiranju metalurškega
koncerna Ansaldo, in do reševanja Banco di Roma zaradi neuspešne politike
širitve po vojni. V obeh primerih je obveznosti obeh bank do svojih klientov
v industriji prevzela centralna Banca d’Italia kot posojilodajalec v skrajni sili
(lender of the last resort) oz. njen poseben oddelek Sezione speciale autonoma
del Consorzio per sovvenzioni su valori industriali (CSVI), ki je bil oblikovan
ravno s pooblastili za kreditiranje industrije65 (Toniolo, 1993, 19, 20, 28–31, 36–
37; Zamagni, 1993, 303–04). Postopna upočasnitev industrijske proizvodnje
po letu 1926 in uveljavljanje državne deflacijske politike sta še bolj silili indu-
strijo, ki je že od prej investirala predvsem v fiksni kapital, k iskanju novih po-
sojil pri »svojih« bankah. Toda banke, ker so financirale industrijo ali v obli-
ki dolgoročnih kreditov ali pa so bile njihovi glavni delničarji,66 niso imele na
razpolago dovolj lastnih sredstev in so se zato zadolževale na mednarodnem
trgu (Toniolo, 1980, 206–07; Zamagni, 1993, 382).

64 »Fohlin [1998; 1999] analizza l’effetto dei legami con la Banca commerciale sulle caratteristiche
delle imprese confrontando campioni di ditte affiliate e non affiliate alla banca nel 1911. E trova che
la banche miste tendevano ad associarsi a grandi imprese già affermato piuttosto che a fornire ca-
pitale a quelle piccole e promettenti.« (Federico, in Cohen, 2001, 75; glej tudi Zamagni, 1993, 300–
02), bolj izčrpnejše in celovitejše študije pa ponujajo tudi Grifone (1940), Saraceno (1981) in Carac-
ciolo (1992).

65 Sicer je Consorzio per sovvenzioni su valori industriali imel dva glavna oddelka. »Navadni« (Se-
zione ordinaria) je bil postavljena že med prvo svetovno vojno in je v težavnem povojnem času
dajal kratkoročne kredite podjetjem, ki so se znašla v likvidnostnih težavah (Confalonieri, 1997a,
330, 333–34, 344–45). Drugi oddelek, »Sezione speciale«, pa je pokrival bančne investicije v indu-
strijo. Ustanovljen je bil leta 1922, leta 1926 se preoblikuje v Istituto di liquidazioni.

»La Sezione speciale consentì di effettuare operazioni che, per la natura di credito a lungo termi-
ne e per l’assenza delle caratteristiche formali della carta riscontabile, erano vietate agli istituti di
emissione.« (Toniolo, 1993, 29)

»... il 4 marzo 1922 venne costituita una Sezione autonoma del CSVI cui venne conferita la siste-
mazione delle partite della Banca di Sconto e dell’Ansaldo e affidato il salvataggio del Banco di
Roma.« (Zamagni, 1993, 304)

66 »... contribuire alla creazione e al consolidamento delle imprese. E a ciò la banca mista si è sempre
dedicata con molto impegno nei seguenti modi: a) alla creazione e/o allargamento di un’impre-
sa di si provvedeva con un sindacato di collocamento delle azioni guidato dalla banca, che di soli-
to si riservava una modesta tranche di azioni, con valore strategico...; b) al finanziamento a medio e
lungo termine dell’imprese si faceva fronte con scoperti di conto corrente tacitamente rinnovati
e con l’accettazione di azioni in deposito contro fondi liquidi...; c) le situazioni di crisi aziendale ve-
nivano spesso affrontate e risolte direttamente dalla banca...; d) la banca mista poteva svolgere poi
una serie di altri interventi: si faceva catalizzatrice di iniziative; si prestava, attraverso la fideiussio-
ne, da tramite presso altre banche...« (Zamagni, 1993, 195; glej tudi Federico in Cohen, 2001, 73).

49
   44   45   46   47   48   49   50   51   52   53   54