Page 51 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 51
ndustrializacija v evropskem, avstro-ogrskem ... prostoru

nje industrijskemu sektorju, ki je bil odvisen od finančne podpore bank70 (To-
niolo, 1980, 228–43).

Tako je bil ob koncu leta 1931 ustanovljen IMI (Istituto Mobiliare Ita-
liano), ki naj bi nadomestil vlogo bank pri dolgoročnem kreditiranju indu-
strije. Vendar IMI ni imel niti znanja niti sposobnosti začeti s korenitejšimi
in odločnejšimi ukrepi v smeri vodenja in financiranja industrije.71 Zato je bil
leta 1933 ustanovljen IRI (Istituto per la Ricostruzione Industriale), ki je, po
eni strani, industrijskim podjetjem ponujal dostop do srednje- in dolgoroč-
nih kreditov in torej v tej vlogi nadomeščal »mešane« banke (za to je bila za-
dolžen oddelek Sezione finanziamenti industriali), po drugi strani pa je vo-
dil in sodeloval pri tehnični in finančni reorganizaciji industrije (za to je bila
zadolžen oddelek Sezione smobilizzi industriali).72 Pomen nastanka IRI-ja je
tudi v tem, da je banko Banca d’Italia odrešil vloge posojilodajalca v skrajni
sili,jo razbremenil prevzetih obveznosti ter omogočil dokončno sanacijo veli-
kih bank (Credito Italiano, Banca Commerciale Italiana, Banco di Roma).73

V svojem času je IRI postal središče sistema italijanske industrije, saj je
nadziral 42 % kapitala italijanskih delniških družb, največ v tistih industrij-
skih panogah, ki so bile kapitalsko intenzivne in kjer so prevladovali veliki
obrati oz. velika podjetja (delniške družbe). Tako je imel pod kontrolo 100 %
železarske (za potrebe vojne) in premogovniške industrije, 90 % ladjedelniške
industrije, 80 % pomorskih družb, 40 % ostale železarske industrije, 30 % in-
dustrije proizvodnje električne energije in 13 % tekstilne (bombažne) industri-
je (Toniolo, 1980, 249–50). Njegov nadzor nad procesi reorganizacije v ladje-
delniški in železarski industriji, kjer pride do združevanja v javne holdinge,
je postal najočitnješi v drugi polovici tridesetih let, ko je nastopila avtarkična

70 »... si individuò, in modo dapprima strumentale alle contingenze immediate e poi più sistematico,
nel legame banca-industria il nodo da sciogliere per ridare stabilità al sistema finanziario del paese.
Questo nodo venne sciolto non solo in senso formale ma scindendo, nella sostanza, le responsabi-
lità dei banchieri da quelle degli industriali.« (Toniolo, 1993, 72)

71 »... i responsabili dell’IMI non solo dichiararono di voler escludere dal proprio campo di attività
l’assunzione di partecipazioni e l’effettuazione di salvataggi, ma si limitarono a compiere opera-
zioni di tutto riposo...« (Zamagni, 1993, 384)

72 »... dell’Iri, ente che, …, traeva origine da una duplice preoccupazione: ‘completare l’organizzazio-
ne creditizia’ del paese ricreando un mercato finanziario al quale le industrie potessero rivolgersi
per il loro fabbisogno di credito a medio e lungo termine una volta definitivamente abolita la ban-
ca mista, e riorganizzare a livello tecnico e finanziario l’attività industriale del paese sconvolta dal-
la crisi.« (Toniolo, 1980, 245–46)

73 »Le grandi banche – sciolte nella forma e nella sostanza dai legami con le imprese e ricondotte
a un ragionevole assetto proprietario – furono impegnate negli anni successivi in un’opera di ri-
strutturazione profonda per mettersi in grado di tornare al profitto operando nel comparto del
credito a breve.« (Toniolo, 1993, 86–87)

51
   46   47   48   49   50   51   52   53   54   55   56