Page 25 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 25
-
ga reda in miru ter zapisniki o pretepih s poškodbami . To so tudi edini zapisi, kjer se ome-
njajo prehrambni gostinski obrati, žal večinoma v negativni konotaciji.
O turističnem prehrambnem gostinstvu nedvomno še ne moremo govoriti, saj so bila
obalna mesta izrazito ribiško usmerjena, agrarno podeželje pa je bilo gospodarsko nera-
zvito. Kljub živahnemu obrtniškemu življenju v obalnih mestih je bilo med obrtniki števi-
lo (prehrambnih) gostincev majhno. Iz popisa obrtnikov na območju Kopra iz leta je
razvidno, da je v mestu delovalo obrtnikov, med katerimi je bilo le gostincev: slašči-
čarja, kavarnarji in gostilničarja. Blažević navaja, da je zakonski akt, izdan leta
v tedanjih »uradnih novicah«, gostinske obrate razdelil na: obrate, ki nudijo namestitev;
obrate, ki nudijo prehrano, in obrate, ki nudijo pijačo. Obrtniki so delovali v skladu s krov-
nim državnim gospodarskim oz. industrijskim zakonom (it. Regolamento industriale) in
številnimi pravilniki, katere je predpisovala in izdajala lokalna oblast. V arhivih so ohranje-
ni številni pravilniki, ki se vsebinsko različno nanašajo na ponudbo hrane in pijače, kot so
npr.: Pravilnik za mesarje ; Pravilnik o lovu na ptice ; Pravilnik oz. opis užitnih in stru-
penih gob ; Pravilnik o požarni varnosti ; pravilnik o sanitarnih predpisih; obrtna dovo-
ljenja itd. Predvidevamo, da področje prehrambnega gostinstva ni bilo razvito do te mere,
da bi potrebovalo področno speci čno državno zakonodajo, zato so področje gostinstva
urejali z drugimi, vsebinsko podobnimi predpisi ter različnimi okrožnicami, s katerimi so
predvsem urejali področje javnega reda in miru. Izvajanje predpisov so predstavniki oblasti
striktno kontrolirali, kar je razvidno tudi iz zapisnika – obtožnice proti »učiteljiščnikom«
iz leta , ki so kljub prepovedi v koprskem lokalu »Al Vaporetto« plesali in peli v slo-
venščini. Prehrambni gostinski obrati so imeli veliko vlogo v prebujanju narodne zavesti
konec . stoletja. O slednjem pričajo tudi oglasi v Ročnem kažipotu po Goriškem, Trstu
in Istri iz leta , kjer so objavljeni številni oglasi, ki izpostavljajo »narodne in Slovencem
nesovražne tvrdke«, posebej pa so označene slovenske gostilne in krčme. Med slednjimi za-
sledimo oglase z narodnimi slogani, kot so npr.: »priporoča se rodoljubom z dežele in me-
sta«, »priporoča se sorojakom« itd. Spodnja slika prikazuje koprsko kavarno in gostilno
»Al Vaporetto« leta .
Ibid., .
Zaradi kršenja javnega reda in miru so se gostilne morale zapirati ob . uri. Ibid., . Ibid., .
Ribe so bile glavni prehrambni artikel prebivalstva. Najprej so jih morali prodajati prebivalcem, šele nato so jih
lahko preprodajali. Bezek, Analitični inventar fonda občine Izola. – . Del , .
»SI PAK KP , t. e. , a. e. . Seznam obrtnikov v Kopru, Koper, .«
»AST, ATTI GENERALI VOL. III, t. e. , a. e. , sprememba statuta za gostilničarje in točaje, Trst,
. . .«
»SI PAK KP , t. e. , Pravila za mesarje, Koper, .«
»SI PAK KP , t. e. , Pravila za lov na ptice, Koper, .«
»SI PAK KP , t. e. , Opis užitnih in strupenih gob, Koper, .«
»SI PAK KP , t. e. , Pravilnik o požarni varnosti, Koper, .«
»AST, ATTI GENERALI VOL. III, t. e. , a. e. / a, Obrtno dovoljenje za slaščičarno Trampus, Trst, .
. .«
»SI PAK KP , t. e. , a. e. . Obtožbe proti učiteljiščnikom, Koper, .«
Josip Krmpotić, »Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za ,« (Goriška tiskarna, ). http://www.euro-
peana.eu/portal/record/ /D DEF A C DC FF F E EEB .html.
ga reda in miru ter zapisniki o pretepih s poškodbami . To so tudi edini zapisi, kjer se ome-
njajo prehrambni gostinski obrati, žal večinoma v negativni konotaciji.
O turističnem prehrambnem gostinstvu nedvomno še ne moremo govoriti, saj so bila
obalna mesta izrazito ribiško usmerjena, agrarno podeželje pa je bilo gospodarsko nera-
zvito. Kljub živahnemu obrtniškemu življenju v obalnih mestih je bilo med obrtniki števi-
lo (prehrambnih) gostincev majhno. Iz popisa obrtnikov na območju Kopra iz leta je
razvidno, da je v mestu delovalo obrtnikov, med katerimi je bilo le gostincev: slašči-
čarja, kavarnarji in gostilničarja. Blažević navaja, da je zakonski akt, izdan leta
v tedanjih »uradnih novicah«, gostinske obrate razdelil na: obrate, ki nudijo namestitev;
obrate, ki nudijo prehrano, in obrate, ki nudijo pijačo. Obrtniki so delovali v skladu s krov-
nim državnim gospodarskim oz. industrijskim zakonom (it. Regolamento industriale) in
številnimi pravilniki, katere je predpisovala in izdajala lokalna oblast. V arhivih so ohranje-
ni številni pravilniki, ki se vsebinsko različno nanašajo na ponudbo hrane in pijače, kot so
npr.: Pravilnik za mesarje ; Pravilnik o lovu na ptice ; Pravilnik oz. opis užitnih in stru-
penih gob ; Pravilnik o požarni varnosti ; pravilnik o sanitarnih predpisih; obrtna dovo-
ljenja itd. Predvidevamo, da področje prehrambnega gostinstva ni bilo razvito do te mere,
da bi potrebovalo področno speci čno državno zakonodajo, zato so področje gostinstva
urejali z drugimi, vsebinsko podobnimi predpisi ter različnimi okrožnicami, s katerimi so
predvsem urejali področje javnega reda in miru. Izvajanje predpisov so predstavniki oblasti
striktno kontrolirali, kar je razvidno tudi iz zapisnika – obtožnice proti »učiteljiščnikom«
iz leta , ki so kljub prepovedi v koprskem lokalu »Al Vaporetto« plesali in peli v slo-
venščini. Prehrambni gostinski obrati so imeli veliko vlogo v prebujanju narodne zavesti
konec . stoletja. O slednjem pričajo tudi oglasi v Ročnem kažipotu po Goriškem, Trstu
in Istri iz leta , kjer so objavljeni številni oglasi, ki izpostavljajo »narodne in Slovencem
nesovražne tvrdke«, posebej pa so označene slovenske gostilne in krčme. Med slednjimi za-
sledimo oglase z narodnimi slogani, kot so npr.: »priporoča se rodoljubom z dežele in me-
sta«, »priporoča se sorojakom« itd. Spodnja slika prikazuje koprsko kavarno in gostilno
»Al Vaporetto« leta .
Ibid., .
Zaradi kršenja javnega reda in miru so se gostilne morale zapirati ob . uri. Ibid., . Ibid., .
Ribe so bile glavni prehrambni artikel prebivalstva. Najprej so jih morali prodajati prebivalcem, šele nato so jih
lahko preprodajali. Bezek, Analitični inventar fonda občine Izola. – . Del , .
»SI PAK KP , t. e. , a. e. . Seznam obrtnikov v Kopru, Koper, .«
»AST, ATTI GENERALI VOL. III, t. e. , a. e. , sprememba statuta za gostilničarje in točaje, Trst,
. . .«
»SI PAK KP , t. e. , Pravila za mesarje, Koper, .«
»SI PAK KP , t. e. , Pravila za lov na ptice, Koper, .«
»SI PAK KP , t. e. , Opis užitnih in strupenih gob, Koper, .«
»SI PAK KP , t. e. , Pravilnik o požarni varnosti, Koper, .«
»AST, ATTI GENERALI VOL. III, t. e. , a. e. / a, Obrtno dovoljenje za slaščičarno Trampus, Trst, .
. .«
»SI PAK KP , t. e. , a. e. . Obtožbe proti učiteljiščnikom, Koper, .«
Josip Krmpotić, »Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za ,« (Goriška tiskarna, ). http://www.euro-
peana.eu/portal/record/ /D DEF A C DC FF F E EEB .html.
