Page 28 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 28
ivale na razvoj prehrambnega gostinstva na istrskem polotoku. Spodnja slika prikazuje
avtobus, parkiran pred gostilno »Al Giglio«, ki je vozil na relaciji Trst–Novigrad.
Kavarniška kultura in dunajska kuhinja
V Trstu je že v tem obdobju delovala borza kave, kar je močno zaznamovalo razvoj kavarni-
ške kulture v Istri. Arhivski podatki iz leta pričajo o tem, da je bilo v ponudbi kavarn
mogoče dobiti tudi kakav, vaniljo, cimet, muškatni orešček in klinčke, vendar so ta živila
veljala za luksuzna, zanje pa so veljale posebne davčne stopnje. Na razvoj meščanske ka-
varniške kulture v obalnih mestih je močno vplivala A-O kavarniška kultura, ki se je na
območje obalnih mest širila iz Trsta, kjer je imela sedež Deželna uprava (nem. Statthalterei
/ it. Luogotenenza del Litorale), pod upravo katere so spadala tudi obalna mesta. Kava je v
A-O kulturi veljala za simbol napredne, meščanske kulture, t. i. dunajski tip kavarne pa še
danes odraža življenjski slog, ki temelji na kombinaciji posebnega udobja (ambienta), gosto-
ljubja in druženja in uživanja ob pitju kave. Spodnja slika prikazuje meščansko gospodo,
ki uživa v eni izmed tržaških kavarn. Na sliki so lepo vidne t. i. kavarniške mizice, za katere
velja, da so iz masivnega kamna (navadno marmorja ali granita) in nepogrnjene.
Slika ■ Utrinek iz tržaške kavarne (okrog leta ).
Leta je samo v Trstu delovalo preko kavarn. Točno število mestnih kavarn na
slovenski obali ni poznano, so pa le-te delovale v vseh treh obalnih mestih. Mestne kavar-
Točna lokacija gostilne ni poznana.
Bezek, Analitični inventar fonda občine Izola. – . Del , .
Beseda Mokka je nemško ime za jemensko pristanišče Mocha, iz katerega so uvažali najkakovostnejša kavna
zrna.
Kay Fröhlich, Werner Meisinger in Rudolf Novak, Café Central: Wiener Genusskultur Einst und Jetzt, . Au age
(Wien: Palais Events Veranstaltungen, ).
Krmpotić, »Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za ,« .
avtobus, parkiran pred gostilno »Al Giglio«, ki je vozil na relaciji Trst–Novigrad.
Kavarniška kultura in dunajska kuhinja
V Trstu je že v tem obdobju delovala borza kave, kar je močno zaznamovalo razvoj kavarni-
ške kulture v Istri. Arhivski podatki iz leta pričajo o tem, da je bilo v ponudbi kavarn
mogoče dobiti tudi kakav, vaniljo, cimet, muškatni orešček in klinčke, vendar so ta živila
veljala za luksuzna, zanje pa so veljale posebne davčne stopnje. Na razvoj meščanske ka-
varniške kulture v obalnih mestih je močno vplivala A-O kavarniška kultura, ki se je na
območje obalnih mest širila iz Trsta, kjer je imela sedež Deželna uprava (nem. Statthalterei
/ it. Luogotenenza del Litorale), pod upravo katere so spadala tudi obalna mesta. Kava je v
A-O kulturi veljala za simbol napredne, meščanske kulture, t. i. dunajski tip kavarne pa še
danes odraža življenjski slog, ki temelji na kombinaciji posebnega udobja (ambienta), gosto-
ljubja in druženja in uživanja ob pitju kave. Spodnja slika prikazuje meščansko gospodo,
ki uživa v eni izmed tržaških kavarn. Na sliki so lepo vidne t. i. kavarniške mizice, za katere
velja, da so iz masivnega kamna (navadno marmorja ali granita) in nepogrnjene.
Slika ■ Utrinek iz tržaške kavarne (okrog leta ).
Leta je samo v Trstu delovalo preko kavarn. Točno število mestnih kavarn na
slovenski obali ni poznano, so pa le-te delovale v vseh treh obalnih mestih. Mestne kavar-
Točna lokacija gostilne ni poznana.
Bezek, Analitični inventar fonda občine Izola. – . Del , .
Beseda Mokka je nemško ime za jemensko pristanišče Mocha, iz katerega so uvažali najkakovostnejša kavna
zrna.
Kay Fröhlich, Werner Meisinger in Rudolf Novak, Café Central: Wiener Genusskultur Einst und Jetzt, . Au age
(Wien: Palais Events Veranstaltungen, ).
Krmpotić, »Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri za ,« .
