Page 24 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 24
ka ■ Cene živil (na drobno) na Tržaškem leta ..
kor je nekdo šibkejšega zdravja tri ure po obroku; zdravi ljudje se lahko zjutraj kopajo tudi
s polnim želodcem.«
Razvoj različnih oblik turizma je postopoma privedel do odprtja novih gostinskih
obratov, zaradi česar je gostinstvo postalo vse pomembnejša gospodarska dejavnost. Tako
je bil leta v Kopru odprt hotel »Alla citta‘ di Trieste«, sicer pa Blažević navaja, da so
v letopisu iz leta posebej izpostavljeni hoteli na današnji slovenski obali – v Kopru so
bili trije, v Piranu štirje, medtem ko prehrambni obrati niso posebej omenjeni. Prvo, pisno
gastronomsko omembo zasledimo šele v drugi izdaji Turističnega in izletniškega vodiča za
Trst in okolico iz leta . V vodiču je omenjena Izola kot prijetna izletniška točka Tržača-
nov, med gastronomskimi posebnostmi pa je posebej izpostavljeno vino prošek.
Pri pregledu arhivskega gradiva podatkov o številu in delovanju prehrambnih obratov
v tem obdobju nismo zasledili, saj prehrambnega gostinstva tedanje oblasti niso vodile kot
samostojne gospodarske dejavnosti (evidentirani so bili zgolj nastanitveni obrati). Številni
arhivski spisi sicer nazorno pričajo o veliki skrbi tedanjih oblastnikov za sanitarne pogoje,
kar je bila predvsem posledica strahu pred širjenjem kolere in živinske kuge v Istri, vendar
pa v njih gostinski obrati niso posebej omenjeni. Omembe prehrambnih gostinskih obra-
tov izjemoma lahko zasledimo v različnih občinskih – upravnih fondih in dokumentih,
ki jih je potrjevala občinska ali okrajna oblast, kot so npr.: obratovalna dovoljenja ; odlo-
ki o višini davka na pijače ; zapisniki o pijančevanju in krajah ; poročila o motenju javne-
Ivan Blažević, Po ijest turizma Istre i Kvarnera (Opatija: Otokar Keršovani, ).
Blažević ( ) navaja, da sta imeli Hrvaška in Slovenija leta v prehrambnih gostinskih obratih (krčmah,
gostilnah, kavarnah) zaposlenih . delavcev ( . moških in . žensk).
Istoimenski hotel z restavracijo je deloval tudi v Piranu.
Blažević, Po ijest Turizma Istre i Kvarnera.
Ibid.
Vanda Bezek, Analitični inventar fonda občine Izola. – . Del (Koper: Pokrajinski arhiv, ). .
Bezek, Analitični inventar fonda občine Izola. . obdobje od – , .
Ibid., .
Zapisnik iz l. priča o kraji odej iz gostilne »Zlata krona«, zaradi česar lahko sklepamo, da so nekatere gostil-
ne nudile tudi prenočišča. Bezek, Analitični inventar fonda občine Izola. – . Del , .
kor je nekdo šibkejšega zdravja tri ure po obroku; zdravi ljudje se lahko zjutraj kopajo tudi
s polnim želodcem.«
Razvoj različnih oblik turizma je postopoma privedel do odprtja novih gostinskih
obratov, zaradi česar je gostinstvo postalo vse pomembnejša gospodarska dejavnost. Tako
je bil leta v Kopru odprt hotel »Alla citta‘ di Trieste«, sicer pa Blažević navaja, da so
v letopisu iz leta posebej izpostavljeni hoteli na današnji slovenski obali – v Kopru so
bili trije, v Piranu štirje, medtem ko prehrambni obrati niso posebej omenjeni. Prvo, pisno
gastronomsko omembo zasledimo šele v drugi izdaji Turističnega in izletniškega vodiča za
Trst in okolico iz leta . V vodiču je omenjena Izola kot prijetna izletniška točka Tržača-
nov, med gastronomskimi posebnostmi pa je posebej izpostavljeno vino prošek.
Pri pregledu arhivskega gradiva podatkov o številu in delovanju prehrambnih obratov
v tem obdobju nismo zasledili, saj prehrambnega gostinstva tedanje oblasti niso vodile kot
samostojne gospodarske dejavnosti (evidentirani so bili zgolj nastanitveni obrati). Številni
arhivski spisi sicer nazorno pričajo o veliki skrbi tedanjih oblastnikov za sanitarne pogoje,
kar je bila predvsem posledica strahu pred širjenjem kolere in živinske kuge v Istri, vendar
pa v njih gostinski obrati niso posebej omenjeni. Omembe prehrambnih gostinskih obra-
tov izjemoma lahko zasledimo v različnih občinskih – upravnih fondih in dokumentih,
ki jih je potrjevala občinska ali okrajna oblast, kot so npr.: obratovalna dovoljenja ; odlo-
ki o višini davka na pijače ; zapisniki o pijančevanju in krajah ; poročila o motenju javne-
Ivan Blažević, Po ijest turizma Istre i Kvarnera (Opatija: Otokar Keršovani, ).
Blažević ( ) navaja, da sta imeli Hrvaška in Slovenija leta v prehrambnih gostinskih obratih (krčmah,
gostilnah, kavarnah) zaposlenih . delavcev ( . moških in . žensk).
Istoimenski hotel z restavracijo je deloval tudi v Piranu.
Blažević, Po ijest Turizma Istre i Kvarnera.
Ibid.
Vanda Bezek, Analitični inventar fonda občine Izola. – . Del (Koper: Pokrajinski arhiv, ). .
Bezek, Analitični inventar fonda občine Izola. . obdobje od – , .
Ibid., .
Zapisnik iz l. priča o kraji odej iz gostilne »Zlata krona«, zaradi česar lahko sklepamo, da so nekatere gostil-
ne nudile tudi prenočišča. Bezek, Analitični inventar fonda občine Izola. – . Del , .
