Page 26 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 26
ka ■ Ca e` – trattoria Al vaporetto, Koper, .
Vpliv bližine Trsta na razvoj prehrambnega gostinstva
Mesto Trst je imelo na razvoj prehrambnega gostinstva na širšem območju Istre velik vpliv.
Trst se je v borbi z Benetkami za oblast nad severnim Jadranom že leta postavil pod
okrilje Habsburžanov. Na ta način so se Tržačani sicer uradno odpovedali samostojnosti,
vendar so do propada Beneške republike ostali praktično avtonomni, zaradi česar sta se tr-
govina in promet nemoteno razvijala. Leta je Trst postal svobodno pristanišče in se
zelo hitro razvil v pomembno pristanišče in trgovsko središče monarhije. Njegova vloga je
bila še bolj poudarjena leta z dograditvijo železnice Dunaj–Trst.
Leta je Trst postal prestolnica Avstrijskega primorja in pridobil naziv »drugo
mesto monarhije«, kar ga je po pomembnosti postavljalo neposredno za prestolnico Dunaj.
Spodnja slika prikazuje živahno dogajanje v tržaški luki konec . stoletja.
Trst je do . sv. vojne veljal za največje slovensko mesto in pomembno središče sloven-
ske družbeno-kulturne dejavnosti. Bližina mesta je imela na razvoj lokalne gastronomije
poseben vpliv predvsem zaradi bližine pristanišča in dobrih prometnih povezav z istrski-
mi mesti. Med letoma in je obalna mesta povezovala ozkotirna železnica Parenza-
na, kasneje pa se je razvil cestni promet. Dobre prometne povezave s Trstom so pomembno
Bohinjci so imeli v . st. v Trstu in Benetkah svojega prodajnega zastopnika za prodajo sira in masla. Iz tržaškega
pristanišča so ga vozili z ladjami tudi na oddaljene trge, celo do Bližnjega vzhoda.
Po mnenju nekaterih avtorjev so v Istri v izogib požarom po vzoru furlanske gradnje razvili spahnjence – izzidek
z ognjiščem s praviloma trikapno streho, iz katere se razvija visok dimnik. Z dimničnim odvajanjem dima so se
higienske razmere v hiši bistveno izboljšale. Po drugih predpostavkah je spahnjenca simbol boljšega življenja v .
in . stoletju, kar je pogojeno z gospodarskim razvojem bližnjega Trsta.
Vpliv bližine Trsta na razvoj prehrambnega gostinstva
Mesto Trst je imelo na razvoj prehrambnega gostinstva na širšem območju Istre velik vpliv.
Trst se je v borbi z Benetkami za oblast nad severnim Jadranom že leta postavil pod
okrilje Habsburžanov. Na ta način so se Tržačani sicer uradno odpovedali samostojnosti,
vendar so do propada Beneške republike ostali praktično avtonomni, zaradi česar sta se tr-
govina in promet nemoteno razvijala. Leta je Trst postal svobodno pristanišče in se
zelo hitro razvil v pomembno pristanišče in trgovsko središče monarhije. Njegova vloga je
bila še bolj poudarjena leta z dograditvijo železnice Dunaj–Trst.
Leta je Trst postal prestolnica Avstrijskega primorja in pridobil naziv »drugo
mesto monarhije«, kar ga je po pomembnosti postavljalo neposredno za prestolnico Dunaj.
Spodnja slika prikazuje živahno dogajanje v tržaški luki konec . stoletja.
Trst je do . sv. vojne veljal za največje slovensko mesto in pomembno središče sloven-
ske družbeno-kulturne dejavnosti. Bližina mesta je imela na razvoj lokalne gastronomije
poseben vpliv predvsem zaradi bližine pristanišča in dobrih prometnih povezav z istrski-
mi mesti. Med letoma in je obalna mesta povezovala ozkotirna železnica Parenza-
na, kasneje pa se je razvil cestni promet. Dobre prometne povezave s Trstom so pomembno
Bohinjci so imeli v . st. v Trstu in Benetkah svojega prodajnega zastopnika za prodajo sira in masla. Iz tržaškega
pristanišča so ga vozili z ladjami tudi na oddaljene trge, celo do Bližnjega vzhoda.
Po mnenju nekaterih avtorjev so v Istri v izogib požarom po vzoru furlanske gradnje razvili spahnjence – izzidek
z ognjiščem s praviloma trikapno streho, iz katere se razvija visok dimnik. Z dimničnim odvajanjem dima so se
higienske razmere v hiši bistveno izboljšale. Po drugih predpostavkah je spahnjenca simbol boljšega življenja v .
in . stoletju, kar je pogojeno z gospodarskim razvojem bližnjega Trsta.
