Page 23 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 23
Za časa Avstro-Ogrske
Razvoj prehrambnega gostinstva v času Avstro-Ogrske
Po propadu Beneške republike leta je to območje za kratek čas prišlo pod avstrijsko
oblast, nato pod francosko, po letu pa ponovno pod habsburško oblast in pod njo osta-
lo vse do konca . svetovne vojne. Značilnost francoske vladavine je z vidika tematike pre-
hrambnega gostinstva pomembna zaradi uvedbe – določitve mesečnih cen živil, ki so jih
prodajali na območju posamezne občine. Mesečno so natisnili cenik živil (lokalnih ter
uvoženih) s količinami in cenami, cenik pa je potrjeval župan. Tovrstna praksa se je na tr-
žaškem ohranila tudi v obdobju Avstro-Ogrske (v nadaljevanju A-O). Slika prikazuje ob-
javljene cene živil na tržaških tržnicah leta . Francoska oblast na področju gastrono-
mije (predvsem zaradi kratkotrajne vladavine) sicer ni pustila pomembnejših sledi, zato v
nadaljevanju podrobneje predstavljamo vpliv A-O, ki je pomembno zaznamovala razvoj
prehrambnega gostinstva.
Turizem in posledično prehrambno gostinstvo na slovenski obali sta se intenzivno za-
čela razvijati v času A-O, konec . stoletja. Turizem, ki je do tedaj veljal za privilegij aristo-
kracije, se je postopoma pričel širiti tudi med ostale družbene sloje. Iz arhivskih podatkov
je razvidno, da je bilo na območju Portoroža že pred letom urejeno kopališče in nekaj
manjših hotelov ter številne vile in penzioni, žal pa podatka o številu prehrambnih obratov
nismo zasledili. Portorož je v tem obdobju slovel predvsem po zdraviliškem turizmu, med-
tem ko sta se na območju Izole in Kopra razvijala izletniški in kopališki turizem. O razvito-
sti kopališkega turizma in ozaveščenosti ljudi o kulturi prehranjevanja na kopališčih priča
proglas iz leta , objavljen v koprskega glasilu La Provincia, kjer so bila objavljena pravi-
la za kopalce. Med njimi lahko zasledimo tudi pravila, ki se nanašajo na »pravilno« kopa-
nje po uživanju hrane. Navodilo se glasi: »Izogibati se kopanju še dve uri po hrani; v koli-
Pucer, Ko zadiši po istrski kuhinji.
OLO Piran, »Kratek oris razvoja turistične dejavnosti v občini Piran« (Piran: Občinski ljudski odbor Piran,
). Osebna zbirka Tomija Brezovca.
Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK, Portorož: zgodovina turizma in Hotela Palace (Ljubljana: Inštitut za civiliza-
cijo in kulturo – ICK, ).
Razvoj prehrambnega gostinstva v času Avstro-Ogrske
Po propadu Beneške republike leta je to območje za kratek čas prišlo pod avstrijsko
oblast, nato pod francosko, po letu pa ponovno pod habsburško oblast in pod njo osta-
lo vse do konca . svetovne vojne. Značilnost francoske vladavine je z vidika tematike pre-
hrambnega gostinstva pomembna zaradi uvedbe – določitve mesečnih cen živil, ki so jih
prodajali na območju posamezne občine. Mesečno so natisnili cenik živil (lokalnih ter
uvoženih) s količinami in cenami, cenik pa je potrjeval župan. Tovrstna praksa se je na tr-
žaškem ohranila tudi v obdobju Avstro-Ogrske (v nadaljevanju A-O). Slika prikazuje ob-
javljene cene živil na tržaških tržnicah leta . Francoska oblast na področju gastrono-
mije (predvsem zaradi kratkotrajne vladavine) sicer ni pustila pomembnejših sledi, zato v
nadaljevanju podrobneje predstavljamo vpliv A-O, ki je pomembno zaznamovala razvoj
prehrambnega gostinstva.
Turizem in posledično prehrambno gostinstvo na slovenski obali sta se intenzivno za-
čela razvijati v času A-O, konec . stoletja. Turizem, ki je do tedaj veljal za privilegij aristo-
kracije, se je postopoma pričel širiti tudi med ostale družbene sloje. Iz arhivskih podatkov
je razvidno, da je bilo na območju Portoroža že pred letom urejeno kopališče in nekaj
manjših hotelov ter številne vile in penzioni, žal pa podatka o številu prehrambnih obratov
nismo zasledili. Portorož je v tem obdobju slovel predvsem po zdraviliškem turizmu, med-
tem ko sta se na območju Izole in Kopra razvijala izletniški in kopališki turizem. O razvito-
sti kopališkega turizma in ozaveščenosti ljudi o kulturi prehranjevanja na kopališčih priča
proglas iz leta , objavljen v koprskega glasilu La Provincia, kjer so bila objavljena pravi-
la za kopalce. Med njimi lahko zasledimo tudi pravila, ki se nanašajo na »pravilno« kopa-
nje po uživanju hrane. Navodilo se glasi: »Izogibati se kopanju še dve uri po hrani; v koli-
Pucer, Ko zadiši po istrski kuhinji.
OLO Piran, »Kratek oris razvoja turistične dejavnosti v občini Piran« (Piran: Občinski ljudski odbor Piran,
). Osebna zbirka Tomija Brezovca.
Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK, Portorož: zgodovina turizma in Hotela Palace (Ljubljana: Inštitut za civiliza-
cijo in kulturo – ICK, ).
