Page 33 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 33
-
ženec (nem. Kaiserschmarren); ocvrte miške Slika ■ Naslovnica o cirske kuharske knjige
(nem. Gebackene Mäuse); rogljički (nem. ( ).
Das Kipferl); kremne rezine (nem. Creme-
schnitte); jabolčni zavitek (nem. Apfelstru-
del); dunajski zrezek in krompirjeva solata
(nem. Wiener Schnitzel mit Karto elsalat)
ter številne druge.
V tem pogledu danes govorimo o tr-
žaški kuhinji, ki odraža bogato kulinarično
dediščino Trsta. Nanjo so poleg Habsburža-
nov in narodov, ki so sestavljali A-O, vpliva-
le migracije številnih narodov iz bližnjega
Balkana in drugih delov Evrope ter zgodo-
vinska tradicija trgovanja s sredozemskimi
narodi (z Grki, s Turki itd.). Zgodovinsko
pomembni so bili tudi prispevki dveh sose-
dnjih »kuhinj« – furlanske in slovanske.
Danes med tipične tržaške jedi poleg ribjih
specialitet tako uvrščamo tudi golaž, krvavi-
ce, jedi iz drobnice in z žara, testenine, raz-
lične juhe in mineštre ter bogato ponudbo
sirov in sladic. Predvsem slednje odraža-
jo »evropskost« tržaške kuhinje (npr. pin-
ca, kuglof, različne strjenke in narastki, pre-
senc, potice, štrudlji itd.). Trst je bil center
kavarniške kulture na Jadranu in prava pre-
stolnica gastronomske »umetnosti«. Po-
leg številnih kavarn in gastronomskih pre-
hrambnih obratov (restavracij) so v mestu
delovale tudi vrhunske slaščičarne, ki so po-
Zanimivo je, da se fritole pojavljajo tako v beneški
kot dunajski kuhinji. Pri tem velja izpostaviti, da
gre pri pripravi današnjih istrkih kroštol za upora-
bo rezančevega testa, medtem ko se ocvrte miške
pripravljajo iz kvašenega testa. Kljub temu nekateri
viri (Fröhlich, Meisinger, Novak, ) navajajo,
da so le-te dediščina avstrijske kuhinje. V Avstriji
(vsaj v Salzburgu) se imenujejo Bauernkrapfen ali
»Bachenemais« (pečene miši), medtem ko jih za-
sledimo tudi v beneški kuhinji (prvi zapisi segajo
v leto ), kjer veljajo za tradicionalno božično in
pustno sladico.
Fröhlich, Meisinger in Novak, Café Central.
»Istrapedia | Gastronomia,« dostopano . septem-
bra , http://istrapedia.hr/ita/ /gastrono-
mia/istra-a-z/.
ženec (nem. Kaiserschmarren); ocvrte miške Slika ■ Naslovnica o cirske kuharske knjige
(nem. Gebackene Mäuse); rogljički (nem. ( ).
Das Kipferl); kremne rezine (nem. Creme-
schnitte); jabolčni zavitek (nem. Apfelstru-
del); dunajski zrezek in krompirjeva solata
(nem. Wiener Schnitzel mit Karto elsalat)
ter številne druge.
V tem pogledu danes govorimo o tr-
žaški kuhinji, ki odraža bogato kulinarično
dediščino Trsta. Nanjo so poleg Habsburža-
nov in narodov, ki so sestavljali A-O, vpliva-
le migracije številnih narodov iz bližnjega
Balkana in drugih delov Evrope ter zgodo-
vinska tradicija trgovanja s sredozemskimi
narodi (z Grki, s Turki itd.). Zgodovinsko
pomembni so bili tudi prispevki dveh sose-
dnjih »kuhinj« – furlanske in slovanske.
Danes med tipične tržaške jedi poleg ribjih
specialitet tako uvrščamo tudi golaž, krvavi-
ce, jedi iz drobnice in z žara, testenine, raz-
lične juhe in mineštre ter bogato ponudbo
sirov in sladic. Predvsem slednje odraža-
jo »evropskost« tržaške kuhinje (npr. pin-
ca, kuglof, različne strjenke in narastki, pre-
senc, potice, štrudlji itd.). Trst je bil center
kavarniške kulture na Jadranu in prava pre-
stolnica gastronomske »umetnosti«. Po-
leg številnih kavarn in gastronomskih pre-
hrambnih obratov (restavracij) so v mestu
delovale tudi vrhunske slaščičarne, ki so po-
Zanimivo je, da se fritole pojavljajo tako v beneški
kot dunajski kuhinji. Pri tem velja izpostaviti, da
gre pri pripravi današnjih istrkih kroštol za upora-
bo rezančevega testa, medtem ko se ocvrte miške
pripravljajo iz kvašenega testa. Kljub temu nekateri
viri (Fröhlich, Meisinger, Novak, ) navajajo,
da so le-te dediščina avstrijske kuhinje. V Avstriji
(vsaj v Salzburgu) se imenujejo Bauernkrapfen ali
»Bachenemais« (pečene miši), medtem ko jih za-
sledimo tudi v beneški kuhinji (prvi zapisi segajo
v leto ), kjer veljajo za tradicionalno božično in
pustno sladico.
Fröhlich, Meisinger in Novak, Café Central.
»Istrapedia | Gastronomia,« dostopano . septem-
bra , http://istrapedia.hr/ita/ /gastrono-
mia/istra-a-z/.
