Page 34 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 34
kave in slaščic ponujale bogat izbor čajev in čokolade. Kava, čaj in čokolada so v . sto-
letju pomenili novost in »revolucijo« v prehranjevanju Evrope. Čokolada se je zaradi tr-
govskih povezav najprej utrdila v sredozemskih deželah, postopoma pa so jo prevzeli tudi
drugod. Trst je imel, kot prvo pristanišče monarhije, pri tem pomembno vlogo. Številne
tržaške slaščičarne so dosegale vrhunsko kakovost in mednarodno odmevnost. Spodnja sli-
ka prikazuje oglas za tržaško slaščičarno, ki je bila leta odlikovana z zlato kolajno in s
križcem na mednarodni obrtni razstavi v Londonu. Iz oglasa je razvidno, da je bil lastnik
slaščičarne slovenskega rodu.
Slika ■ Oglas za slaščičarno, Trst, .
Trst – kulturno, upravno, nančno in gospodarsko središče severnega
Jadrana
Trst ni bil le kulturno in upravno središče severnega Jadrana, temveč je veljal tudi za naj-
pomembnejše gospodarsko središče Avstrijskega primorja. Vpliv A-O je bil v lokalni ga-
stronomiji izrazitejši tudi zaradi številnih prehrambnih podjetij, ki so delovala na širšem
območju Trsta. Že leta je bila v Trstu ustanovljena pražarna Hausbrandt, v mestu pa
so delovala številna, tudi danes priznana živilska podjetja, kot so npr.: pivovarna eresia-
ner (ustanovljena l. ), destilerija Stock (ustanovljena l. ), tržaška pivovarna Dreher
(ustanovljena l. ). Spodnji sliki prikazujeta oglas za tržaško pražarno Hausbrandt (Sli-
ka ) in račun za pivo, prodano v eno izmed izolskih gostiln (Slika ).
Poleg prehrambnih podjetij so v Trstu delovale številne banke, saj je bil Trst tudi po-
membno nančno središče. Med slednjimi velja izpostaviti Jadransko banko v Trstu, ka-
tere namen je bil pospeševanje trgovine in obrti, s posebnim poudarkom na nudenju za-
družnih kreditov. V Trstu in okolici so namreč delovale številne obrtniške zadruge in
združenja, med njimi tudi številna gostinska združenja, kot so npr.: Združenje hotelirjev
»Kuharske Bukve: Janez Bogataj, Valentin Vodnik: : Knjiga | Emka.si,« dostopano . septembra
, http://www.emka.si/kuharske-bukve/PR/ .
Tržaška prehrambna industrija je močno vplivala na razvoj prehrambnega gostinstva na celotni A-O rivieri. V za-
četku . st. je bil na na Malem Lošinju odprt hotel z restavracijo (Hotelrestaurant), imenovan Dreher Bierhalle.
Tudi izolska tovarna za predelavo rib Arrigoni se je razvila iz avstrijske tovarne Warhanek.
»AST , t. e. , Spremembe statuta Jadranske banke v Trstu, Trst, . . .«
letju pomenili novost in »revolucijo« v prehranjevanju Evrope. Čokolada se je zaradi tr-
govskih povezav najprej utrdila v sredozemskih deželah, postopoma pa so jo prevzeli tudi
drugod. Trst je imel, kot prvo pristanišče monarhije, pri tem pomembno vlogo. Številne
tržaške slaščičarne so dosegale vrhunsko kakovost in mednarodno odmevnost. Spodnja sli-
ka prikazuje oglas za tržaško slaščičarno, ki je bila leta odlikovana z zlato kolajno in s
križcem na mednarodni obrtni razstavi v Londonu. Iz oglasa je razvidno, da je bil lastnik
slaščičarne slovenskega rodu.
Slika ■ Oglas za slaščičarno, Trst, .
Trst – kulturno, upravno, nančno in gospodarsko središče severnega
Jadrana
Trst ni bil le kulturno in upravno središče severnega Jadrana, temveč je veljal tudi za naj-
pomembnejše gospodarsko središče Avstrijskega primorja. Vpliv A-O je bil v lokalni ga-
stronomiji izrazitejši tudi zaradi številnih prehrambnih podjetij, ki so delovala na širšem
območju Trsta. Že leta je bila v Trstu ustanovljena pražarna Hausbrandt, v mestu pa
so delovala številna, tudi danes priznana živilska podjetja, kot so npr.: pivovarna eresia-
ner (ustanovljena l. ), destilerija Stock (ustanovljena l. ), tržaška pivovarna Dreher
(ustanovljena l. ). Spodnji sliki prikazujeta oglas za tržaško pražarno Hausbrandt (Sli-
ka ) in račun za pivo, prodano v eno izmed izolskih gostiln (Slika ).
Poleg prehrambnih podjetij so v Trstu delovale številne banke, saj je bil Trst tudi po-
membno nančno središče. Med slednjimi velja izpostaviti Jadransko banko v Trstu, ka-
tere namen je bil pospeševanje trgovine in obrti, s posebnim poudarkom na nudenju za-
družnih kreditov. V Trstu in okolici so namreč delovale številne obrtniške zadruge in
združenja, med njimi tudi številna gostinska združenja, kot so npr.: Združenje hotelirjev
»Kuharske Bukve: Janez Bogataj, Valentin Vodnik: : Knjiga | Emka.si,« dostopano . septembra
, http://www.emka.si/kuharske-bukve/PR/ .
Tržaška prehrambna industrija je močno vplivala na razvoj prehrambnega gostinstva na celotni A-O rivieri. V za-
četku . st. je bil na na Malem Lošinju odprt hotel z restavracijo (Hotelrestaurant), imenovan Dreher Bierhalle.
Tudi izolska tovarna za predelavo rib Arrigoni se je razvila iz avstrijske tovarne Warhanek.
»AST , t. e. , Spremembe statuta Jadranske banke v Trstu, Trst, . . .«
