Page 36 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 36
u. Tečaj je bil prvenstveno namenjen učiteljem kuharskih in gospodinjskih šol, saj so
združenja skrbela za vsestranski razvoj svojih članov.
Podatkov o gostinskih šolah na slovenski obali in v neposredni okolici Trsta nismo
zasledili, pa tudi sicer na slovenskem ni bilo strokovnih gostinskih šol, čeprav so delova-
le številne t. i. gospodinjske šole, katerih namen je bil izobraziti gospodinje. Kljub temu
smo imeli Slovenci v tem obdobju na voljo številne kuharske knjige v slovenskem jeziku, ki
so večinoma temeljile na bogati tradiciji »germanske« kuharske šole, kot so npr.: Vodniko-
ve Kuharske bukve ( ); Slovenska kuharica ( ); Dobra kuharica ( ); Varčna ku-
harica ( ); Slovenska kuharica ( ). K dvigu kakovosti na področju strežbe in organiza-
cije dela v prehrambnih gostinskih obratih je bistveno pripomogel prevod avstrijske knjige
Nauk o serviranju (nem. Servierkunde) v slovenski jezik. Knjiga je v učnih zavodih za go-
stilničarsko in hotelirsko obrt na Dunaju veljala za temeljno literaturo s področja strežbe.
Točno število prehrambnih gostinskih obratov na širšem območju Obale v tem ob-
dobju ni poznano. Podatke o posameznih obratih sicer zasledimo v različnih virih (vodi-
čih, prošnjah, zapisnikih, raznih poročilih itd.), na osnovi katerih lahko sklepamo, da je
bilo število prehrambnih gostinskih obratov na območju Obale relativno majhno. Vodič
po Jadranu (nem. Adria Fuehrer), izdan med letoma – na Dunaju, omenja Koper
in sledeče tri koprske gostilne: »All Alba«; »San Marco« (prikazana na Sliki ) in »Al
Merlo«. V Žusterni je omenjen penzion »Albergho al Palazetto« z lastnim kopališčem.
Iz slikovnega gradiva je razvidno, da je leta v Piranu obratovala restavracija »Al mu-
nicipio« (Slika ), ki se je nahajala ob mestnem mandraču, v Kopru pa »bu et Gerin«, ki
se je nahajal v neposredni bližini koprskih skladišč soli (Slika ).
Blažević navaja, da je bilo istega leta na območju celotne Istre v devetih najpomemb-
nejših turističnih središčih tedanje A-O riviere skupno gostinskih objektov (tako pre-
nočitvenih kot prehrambnih). V tem pogledu je zanimivo poročilo iz leta , katerega
je z namenom prepričevanja občinskih oblasti, da je potrebno na goriškem povečati števi-
lo prehrambnih gostinskih obratov, izdelalo Združenje gostincev iz Gorice (it. Consorzio
Goriziano fra albergatori, trattori ed osti). Iz poročila sta razvidna število gostinskih obra-
»AST, ATTI GENERALI VOL. III, t. e. , a. e. / , Kundmachung. Wien, Juni, .«
»AST, ATTI GENERALI VOL. III, t. e. , a. e. , sprememba statuta za gostilničarje in točaje, Trst, . .
.«
Friderik Degen in Jože Bogovič, Prispevki k zgodovini kmetijskega šolstva na Slovenskem (Maribor: Skupnost kmetij-
skih šol Slovenije, ).
Gospodinjstvo so poučevali na kmetijskih, vinorejskih in sadjarskih šolah. Na Kranjskem je bila prva taka šola
ustanovljena leta v Slapu pri Vipavi. Šola je trajala od do mesecev, pouk je bil v slovenščini. Leta so jo
prestavili na Dolenjsko, po deželi pa so organizirali nekaj tednov trajajoče gospodinjske tečaje. Na primorskem
se omenja gospodinjska šola v Tomaju na Krasu, ki je v obdobju od – delovala kot Deželna kmetijsko-
-gospodinjska šola v Tomaju na Krasu, v Gorici pa je delovala slovenska kmetijska šola.
Nauk o serviranju – pomožna knjiga za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah za vajence gostilničar-
ske in hotelirske obrti in za samouke.
Adolf Fr Heß et al., Nauk o serviranju: pomožna knjiga za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah za vajence
gostilničarske in hotelirske obrti in za samouke (Ljubljana: Gostilničarski vestnik, ).
Glede na zapiske (Blažević, ) iz drugih, turistično razvitejših istrskih mest lahko predvidevamo, da so bile go-
stilne prvenstveno namenjeno lokalnemu prebivalstvu in izletnikom (predvsem Tržačanom).
Blažević, Po ijest turizma Istre i Kvarnera, .
Ibid., .
združenja skrbela za vsestranski razvoj svojih članov.
Podatkov o gostinskih šolah na slovenski obali in v neposredni okolici Trsta nismo
zasledili, pa tudi sicer na slovenskem ni bilo strokovnih gostinskih šol, čeprav so delova-
le številne t. i. gospodinjske šole, katerih namen je bil izobraziti gospodinje. Kljub temu
smo imeli Slovenci v tem obdobju na voljo številne kuharske knjige v slovenskem jeziku, ki
so večinoma temeljile na bogati tradiciji »germanske« kuharske šole, kot so npr.: Vodniko-
ve Kuharske bukve ( ); Slovenska kuharica ( ); Dobra kuharica ( ); Varčna ku-
harica ( ); Slovenska kuharica ( ). K dvigu kakovosti na področju strežbe in organiza-
cije dela v prehrambnih gostinskih obratih je bistveno pripomogel prevod avstrijske knjige
Nauk o serviranju (nem. Servierkunde) v slovenski jezik. Knjiga je v učnih zavodih za go-
stilničarsko in hotelirsko obrt na Dunaju veljala za temeljno literaturo s področja strežbe.
Točno število prehrambnih gostinskih obratov na širšem območju Obale v tem ob-
dobju ni poznano. Podatke o posameznih obratih sicer zasledimo v različnih virih (vodi-
čih, prošnjah, zapisnikih, raznih poročilih itd.), na osnovi katerih lahko sklepamo, da je
bilo število prehrambnih gostinskih obratov na območju Obale relativno majhno. Vodič
po Jadranu (nem. Adria Fuehrer), izdan med letoma – na Dunaju, omenja Koper
in sledeče tri koprske gostilne: »All Alba«; »San Marco« (prikazana na Sliki ) in »Al
Merlo«. V Žusterni je omenjen penzion »Albergho al Palazetto« z lastnim kopališčem.
Iz slikovnega gradiva je razvidno, da je leta v Piranu obratovala restavracija »Al mu-
nicipio« (Slika ), ki se je nahajala ob mestnem mandraču, v Kopru pa »bu et Gerin«, ki
se je nahajal v neposredni bližini koprskih skladišč soli (Slika ).
Blažević navaja, da je bilo istega leta na območju celotne Istre v devetih najpomemb-
nejših turističnih središčih tedanje A-O riviere skupno gostinskih objektov (tako pre-
nočitvenih kot prehrambnih). V tem pogledu je zanimivo poročilo iz leta , katerega
je z namenom prepričevanja občinskih oblasti, da je potrebno na goriškem povečati števi-
lo prehrambnih gostinskih obratov, izdelalo Združenje gostincev iz Gorice (it. Consorzio
Goriziano fra albergatori, trattori ed osti). Iz poročila sta razvidna število gostinskih obra-
»AST, ATTI GENERALI VOL. III, t. e. , a. e. / , Kundmachung. Wien, Juni, .«
»AST, ATTI GENERALI VOL. III, t. e. , a. e. , sprememba statuta za gostilničarje in točaje, Trst, . .
.«
Friderik Degen in Jože Bogovič, Prispevki k zgodovini kmetijskega šolstva na Slovenskem (Maribor: Skupnost kmetij-
skih šol Slovenije, ).
Gospodinjstvo so poučevali na kmetijskih, vinorejskih in sadjarskih šolah. Na Kranjskem je bila prva taka šola
ustanovljena leta v Slapu pri Vipavi. Šola je trajala od do mesecev, pouk je bil v slovenščini. Leta so jo
prestavili na Dolenjsko, po deželi pa so organizirali nekaj tednov trajajoče gospodinjske tečaje. Na primorskem
se omenja gospodinjska šola v Tomaju na Krasu, ki je v obdobju od – delovala kot Deželna kmetijsko-
-gospodinjska šola v Tomaju na Krasu, v Gorici pa je delovala slovenska kmetijska šola.
Nauk o serviranju – pomožna knjiga za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah za vajence gostilničar-
ske in hotelirske obrti in za samouke.
Adolf Fr Heß et al., Nauk o serviranju: pomožna knjiga za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah za vajence
gostilničarske in hotelirske obrti in za samouke (Ljubljana: Gostilničarski vestnik, ).
Glede na zapiske (Blažević, ) iz drugih, turistično razvitejših istrskih mest lahko predvidevamo, da so bile go-
stilne prvenstveno namenjeno lokalnemu prebivalstvu in izletnikom (predvsem Tržačanom).
Blažević, Po ijest turizma Istre i Kvarnera, .
Ibid., .
