Page 39 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 39
-
ditvijo javnih površin na stroške zakupnika (ozelenitev okolice, ureditev javnih sanitarij
itd.). Kljub očitno visokim standardom glede zahtev po okoljski ureditvi gostinskih obra-
tov pa so prehrambni gostinski obrati več kot očitno (še vedno) predstavljali »moralno-var-
stveni« problem. O tem nazorno priča objava okrajnega glavarstva v Kopru iz leta , ki
izrecno prepoveduje zaposlovanje natakaric v gostilnah, saj naj bi le-te predstavljale (pre)po-
gost vzrok za porast nemorale in razkroj družbenih vrednot. Gostom so torej lahko stre-
gli le moški natakarji in točaji.
Pomen odprtja hotela Palace za razvoj prehrambnega gostinstva
na Obali
Največja pridobitev za razvoj turizma na Obali je bila nedvomno odprtje hotela Palace leta
. Palace je bil največji in najimenitnejši hotel na celotnem vzhodnem Jadranu. Izposta-
viti velja, da je do začetka . sv. vojne turizem beležil izredno velik porast. Do leta se je
število gostov oziroma turistov, ki so prihajali v Portorož, konstantno povečevalo. V Por-
torož so prihajali predvsem premožnejši turisti iz A-O in Italije. S porastom števila turi-
stov se je razvijala tudi turistična in gostinska ponudba kraja. Pred prvo svetovno vojno so
na širšem območju Portoroža zgradili igralnico, več manjših hotelov, približno sto vil, bolj-
šo cesto, zdravstveni dom, številna gostišča in kavarne, delovali so pa so tudi frizerji, foto-
gra , nosači, pošta itd. Prirejali so razna športna tekmovanja ter razne kulturne in zabav-
ne prireditve ter izlete.
Turistični razvoj kraja je pomemben predvsem zaradi razvoja turističnega prehramb-
nega gostinstva. Najbolj se je povečalo število prehrambnih gostinskih obratov v centru
Portoroža, medtem ko je Piran turistom služil kot izletniška točka, zato so se tam razvile
predvsem manjše restavracije in bifeji. Portorož se še leta omenja kot naselje – pred-
mestje Pirana, ki je obiskano predvsem od spomladi do jeseni. Kot glavna znamenitost kra-
ja se omenjen hotel Palace, med ponudbo hotela pa so posebej izpostavljeni »dobra ku-
hinja« ter lastna mlekarna in bife. Lokalni turistični vodniki (te je v primeru Portoroža
izdajala zdraviliška komisija, ki je kot upravni organ upravljala s krajem) so objavljali tudi
informacije o prehrambnih gostinskih obratih v Portorožu in bližnji okolici. V Portoro-
žu so delovali štiri kavarne (v hotelu Palace, Ca e Casinó, Ca e Gualtiero Adami in Caf-
fe Villa Nora); gostišča; pivnica Rodolfo Vidali v Piranu; točilnice, bifeji in bari (Andrea
Corsi, Chierego & Comp., Bar Italia in Vittorio Nassazio & Comp.) ter nekaj restavracij
na območju Portoroža. Prehrambni gostinski obrati so bili pomemben element turistične
ponudbe kraja, saj je njihova ponudba morala zadovoljiti pričakovanja številnih petičnih
gostov, ki so prihajali v Portorož. Spodnji sliki (sliki in ) prikazujeta restavracijo in bar
v hotelu Palace. Iz slik je razviden tedanji glamur gostinske ponudbe hotela.
»SI PAK KP , t. e. , Prošnja za postavitev zasebnega bifeja Bu et alla Muda, Koper, . . .«
Bezek, Analitični inventar fonda občine Izola, .
Trebše Štolfa v Arhivsko društvo Slovenije idr., ur., Arhivsko gradivo s področja turizma in turistične dejavnosti; Upo-
rabnik in arhivsko gradivo: zbornik referatov (Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, ) str. .
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Gostinstvo in turizem v koprščini. Koper, . . .«
Petra Kavrečič, »Biseri avstrijske riviere: Opatija, Gradež, Portorož: začetki modernega turizma na severnem
Jadranu,« Kronika ( ): – .
Portorož.
Kavrečič, »Biseri avstrijske riviere.«
ditvijo javnih površin na stroške zakupnika (ozelenitev okolice, ureditev javnih sanitarij
itd.). Kljub očitno visokim standardom glede zahtev po okoljski ureditvi gostinskih obra-
tov pa so prehrambni gostinski obrati več kot očitno (še vedno) predstavljali »moralno-var-
stveni« problem. O tem nazorno priča objava okrajnega glavarstva v Kopru iz leta , ki
izrecno prepoveduje zaposlovanje natakaric v gostilnah, saj naj bi le-te predstavljale (pre)po-
gost vzrok za porast nemorale in razkroj družbenih vrednot. Gostom so torej lahko stre-
gli le moški natakarji in točaji.
Pomen odprtja hotela Palace za razvoj prehrambnega gostinstva
na Obali
Največja pridobitev za razvoj turizma na Obali je bila nedvomno odprtje hotela Palace leta
. Palace je bil največji in najimenitnejši hotel na celotnem vzhodnem Jadranu. Izposta-
viti velja, da je do začetka . sv. vojne turizem beležil izredno velik porast. Do leta se je
število gostov oziroma turistov, ki so prihajali v Portorož, konstantno povečevalo. V Por-
torož so prihajali predvsem premožnejši turisti iz A-O in Italije. S porastom števila turi-
stov se je razvijala tudi turistična in gostinska ponudba kraja. Pred prvo svetovno vojno so
na širšem območju Portoroža zgradili igralnico, več manjših hotelov, približno sto vil, bolj-
šo cesto, zdravstveni dom, številna gostišča in kavarne, delovali so pa so tudi frizerji, foto-
gra , nosači, pošta itd. Prirejali so razna športna tekmovanja ter razne kulturne in zabav-
ne prireditve ter izlete.
Turistični razvoj kraja je pomemben predvsem zaradi razvoja turističnega prehramb-
nega gostinstva. Najbolj se je povečalo število prehrambnih gostinskih obratov v centru
Portoroža, medtem ko je Piran turistom služil kot izletniška točka, zato so se tam razvile
predvsem manjše restavracije in bifeji. Portorož se še leta omenja kot naselje – pred-
mestje Pirana, ki je obiskano predvsem od spomladi do jeseni. Kot glavna znamenitost kra-
ja se omenjen hotel Palace, med ponudbo hotela pa so posebej izpostavljeni »dobra ku-
hinja« ter lastna mlekarna in bife. Lokalni turistični vodniki (te je v primeru Portoroža
izdajala zdraviliška komisija, ki je kot upravni organ upravljala s krajem) so objavljali tudi
informacije o prehrambnih gostinskih obratih v Portorožu in bližnji okolici. V Portoro-
žu so delovali štiri kavarne (v hotelu Palace, Ca e Casinó, Ca e Gualtiero Adami in Caf-
fe Villa Nora); gostišča; pivnica Rodolfo Vidali v Piranu; točilnice, bifeji in bari (Andrea
Corsi, Chierego & Comp., Bar Italia in Vittorio Nassazio & Comp.) ter nekaj restavracij
na območju Portoroža. Prehrambni gostinski obrati so bili pomemben element turistične
ponudbe kraja, saj je njihova ponudba morala zadovoljiti pričakovanja številnih petičnih
gostov, ki so prihajali v Portorož. Spodnji sliki (sliki in ) prikazujeta restavracijo in bar
v hotelu Palace. Iz slik je razviden tedanji glamur gostinske ponudbe hotela.
»SI PAK KP , t. e. , Prošnja za postavitev zasebnega bifeja Bu et alla Muda, Koper, . . .«
Bezek, Analitični inventar fonda občine Izola, .
Trebše Štolfa v Arhivsko društvo Slovenije idr., ur., Arhivsko gradivo s področja turizma in turistične dejavnosti; Upo-
rabnik in arhivsko gradivo: zbornik referatov (Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, ) str. .
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Gostinstvo in turizem v koprščini. Koper, . . .«
Petra Kavrečič, »Biseri avstrijske riviere: Opatija, Gradež, Portorož: začetki modernega turizma na severnem
Jadranu,« Kronika ( ): – .
Portorož.
Kavrečič, »Biseri avstrijske riviere.«
