Page 42 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 42
, ki so se odražali v ponudbi jedi dunajske kuhinje, Blažević navaja, da je v tistem času
tudi glavnina sezonskega osebja prihajala iz drugih krajev monarhije – predvsem Kranj-
ske, Koroške, Štajerske in celo Dunaja. Portoroška riviera se je razvijala s časovnim zami-
kom, za ostalimi elitistično-turističnimi središči tedanje A-O riviere (Opatijo, Brioni, Gra-
dežem). Na osnovi pregleda promocijskega materiala tamkajšnjih hotelov ugotavljamo, da
so se hoteli ponašali predvsem z dunajsko in s francosko kuhinjo. Oglaševanje dunajske ku-
hinje je bilo posebej izrazito v hotelih prve kategorije. Spodnja slika (Slika ) prikazuje
jedilnik (menu) iz hotela Palace iz leta . Iz slike je razvidno, da so imena jedi zapisova-
li v francoskem jeziku.
Spodnja slika (Slika ) prikazuje vinski list hotela Palace. Iz pregleda ponudbe je raz-
vidno, da so poleg bogate palete tujih vin (npr. Veuve Clicquot Ponsardin, Moet et Chan-
don, Pommery et Greno itd.) ponujali tudi nekatera lokalna vina. Med slednjimi velja izpo-
staviti vino Sladki istrski muškat (Moscato dolce d`Istria). Kot zanimivost naj omenimo,
da je bila v hotelu Palace prodajna cena istrskega muškata enaka ceni chiantija.
Novi segmenti turistov so s svojimi (nacionalnimi) prehrambnimi navadami po-
membno zaznamovali gastronomsko ponudbo Obale. Med slednjimi so prevladovali če-
ški turisti , ki so bili v Portorožu v sezoni – na drugem mestu, takoj za avstrijski-
mi gosti. Češke dežele so v sklopu A-O veljale za industrijsko središče cesarstva. Leta
je bila v Portorožu s češkim kapitalom zgrajena Vila Milada, kjer je goste sprejemal češki
zdravnik, v čeških rokah pa sta bila tudi portoroška hotela – Hotel Pensione Adria z de-
pandanso ter Hotel Pensione Casarossa in istoimenska Villa s stanovanji. Arhivski podat-
ki pričajo o tem, da je bilo veliko Čehov tudi v Trstu, kjer so bili upravitelji številnih hote-
lov, restavracij in gostiln. O reklamiranju čeških gostiln v Trstu pričajo ohranjeni oglasi v
slovenskem tržaškem dnevniku Edinost . V »čeških obratih« je nastopal češki orkester,
razpolagali so s češkim časopisjem, številni obrati so zaposlovali češke kuharje, natakarje in
pomožno gostinsko osebje. Portorož je ostal priljubljeno turistično središče čeških gostov
tudi po . sv. vojni (leta ).
Z izbruhom vojne je turizem v obalnih mestih zastal. Življenje Istranov so zaznamo-
vali velika brezposelnost, revščina, tihotapstvo in pomanjkanje osnovnih živil. Vojska je
kmetom pogosto zasegla pridelke, zaradi česar je med . sv. vojno v Kopru delovala javna
kuhinja za reveže.
Blažević, Po ijest turizma Istre i Kvarnera.
Blažević ( ) navaja, da so v Poreču prvi tečaj za kuharice organizirali že pred . sv. vojno. Trajal je od . . do
.. .
Ibid., .
Ibid., .
V Medulinu in na Kvarnerju je bilo v obdobju pred . sv. vojno ogromno čeških turistov, zapiski (Blažević, –
) pa pričajo o njihovih čudnih prehrambnih navadah – prehranjevanju iz konzerv, pitju velikih količin piva,
hranjenju ostankov od zajtrka za večerjo itd., nekateri obrati pa so celo oglaševali češko kuhinjo.
Kavrečič, »Biseri avstrijske riviere,« .
»Časopis Edinost . Digitalna Knjižnica Slovenije – dLib.si,« dostopano . julija , http://www.dlib.si/
details/URN:NBN:SI:DOC SA D J/?query= keywords dEdinost+(Trst)+ &pageSize= .
Kavrečič, »Biseri avstrijske riviere,« .
Bezek, Analitični inventar fonda občine Izola, .
Ibid., .
tudi glavnina sezonskega osebja prihajala iz drugih krajev monarhije – predvsem Kranj-
ske, Koroške, Štajerske in celo Dunaja. Portoroška riviera se je razvijala s časovnim zami-
kom, za ostalimi elitistično-turističnimi središči tedanje A-O riviere (Opatijo, Brioni, Gra-
dežem). Na osnovi pregleda promocijskega materiala tamkajšnjih hotelov ugotavljamo, da
so se hoteli ponašali predvsem z dunajsko in s francosko kuhinjo. Oglaševanje dunajske ku-
hinje je bilo posebej izrazito v hotelih prve kategorije. Spodnja slika (Slika ) prikazuje
jedilnik (menu) iz hotela Palace iz leta . Iz slike je razvidno, da so imena jedi zapisova-
li v francoskem jeziku.
Spodnja slika (Slika ) prikazuje vinski list hotela Palace. Iz pregleda ponudbe je raz-
vidno, da so poleg bogate palete tujih vin (npr. Veuve Clicquot Ponsardin, Moet et Chan-
don, Pommery et Greno itd.) ponujali tudi nekatera lokalna vina. Med slednjimi velja izpo-
staviti vino Sladki istrski muškat (Moscato dolce d`Istria). Kot zanimivost naj omenimo,
da je bila v hotelu Palace prodajna cena istrskega muškata enaka ceni chiantija.
Novi segmenti turistov so s svojimi (nacionalnimi) prehrambnimi navadami po-
membno zaznamovali gastronomsko ponudbo Obale. Med slednjimi so prevladovali če-
ški turisti , ki so bili v Portorožu v sezoni – na drugem mestu, takoj za avstrijski-
mi gosti. Češke dežele so v sklopu A-O veljale za industrijsko središče cesarstva. Leta
je bila v Portorožu s češkim kapitalom zgrajena Vila Milada, kjer je goste sprejemal češki
zdravnik, v čeških rokah pa sta bila tudi portoroška hotela – Hotel Pensione Adria z de-
pandanso ter Hotel Pensione Casarossa in istoimenska Villa s stanovanji. Arhivski podat-
ki pričajo o tem, da je bilo veliko Čehov tudi v Trstu, kjer so bili upravitelji številnih hote-
lov, restavracij in gostiln. O reklamiranju čeških gostiln v Trstu pričajo ohranjeni oglasi v
slovenskem tržaškem dnevniku Edinost . V »čeških obratih« je nastopal češki orkester,
razpolagali so s češkim časopisjem, številni obrati so zaposlovali češke kuharje, natakarje in
pomožno gostinsko osebje. Portorož je ostal priljubljeno turistično središče čeških gostov
tudi po . sv. vojni (leta ).
Z izbruhom vojne je turizem v obalnih mestih zastal. Življenje Istranov so zaznamo-
vali velika brezposelnost, revščina, tihotapstvo in pomanjkanje osnovnih živil. Vojska je
kmetom pogosto zasegla pridelke, zaradi česar je med . sv. vojno v Kopru delovala javna
kuhinja za reveže.
Blažević, Po ijest turizma Istre i Kvarnera.
Blažević ( ) navaja, da so v Poreču prvi tečaj za kuharice organizirali že pred . sv. vojno. Trajal je od . . do
.. .
Ibid., .
Ibid., .
V Medulinu in na Kvarnerju je bilo v obdobju pred . sv. vojno ogromno čeških turistov, zapiski (Blažević, –
) pa pričajo o njihovih čudnih prehrambnih navadah – prehranjevanju iz konzerv, pitju velikih količin piva,
hranjenju ostankov od zajtrka za večerjo itd., nekateri obrati pa so celo oglaševali češko kuhinjo.
Kavrečič, »Biseri avstrijske riviere,« .
»Časopis Edinost . Digitalna Knjižnica Slovenije – dLib.si,« dostopano . julija , http://www.dlib.si/
details/URN:NBN:SI:DOC SA D J/?query= keywords dEdinost+(Trst)+ &pageSize= .
Kavrečič, »Biseri avstrijske riviere,« .
Bezek, Analitični inventar fonda občine Izola, .
Ibid., .
