Page 57 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 57
Gradiva, ki bi nazorno pričalo o pisni ponudbi prehrambnih gostinskih obratov iz
tega obdobja, nismo zasledili (izjema sta oglasa na Sliki ), vendar pa skoraj zagotovo lah-
ko trdimo, da o razvoju neturističnega prehrambnega gostinstva v širšem, gastronomskem
pomenu besede, zaradi vsesplošne gospodarske krize, težko govorimo. Pucer navaja, da je
tedanja gastronomska ponudba temeljila predvsem na tradiciji beneške in furlanske kuhi-
nje, ki je bila močno zakoreninjena v istrski gastronomiji.
Izpostaviti velja dejstvo, da Kraljevina Italija na področju Istre, za razliko od Kvarner-
ja, kjer so kot protikrizni ukrep ustanovili brezcarinsko cono s ciljem večje konkurenčnosti
gostinstva in turizma, ni uvedla praktično nikakršnih protikriznih ukrepov. Italija je imela
v Kvarnerju močno konkurenco v jadranskih destinacijah kraljevine SHS, zato je turizem
načrtno vzpodbujala predvsem na obmejnem območju mesta Reka. Kljub mačehovskemu
upravljanju italijanske države s turizmom in gostinstvom je ta dejavnost še leta pred-
stavljala narodnega dohodka celotnega obalnega območja (kasnejše cone B).
Na osnovi pregleda zbranega arhivskega gradiva in statističnih podatkov lahko
ugotovimo, da se je gostinstvo hitreje ter veliko sistematičneje razvijalo na območju kra-
ljevine SHS, ki je nadaljevala s tradicijo turizma A-O. Med pomembnejšimi aktivnostmi
velja izpostaviti: izdajanje strokovnega časopisja in gostinske literature; združenje gostin-
skih delavcev; sindikat delavcev gostinstva (prva stavka gostincev je potekala že v poletni
sezoni leta ); obstoj kolektivne pogodbe za gostinstvo; uvedbo »nauka« o turizmu na
Trgovski akademiji v Zagrebu l. itd. Razvojne aktivnosti na območje države SHS
so bile pomembne predvsem z vidika kasnejše združitve v okviru nove Jugoslavije (po letu
).
Pucer, »Razvoj gastronomije v Istri, (intervju),« . marec, .
»CEEOL Journal of Contemporary History, Issue / ,« dostopano . septembra http://www.ceeol.
com/aspx/issuedetails.aspx?issueid=a bad - a- - - cb cf ba&articleId=b cf a- d - ca-
a b -dbca a cc .
Deborah Rogoznica, »Obnova in razvoj turizma na območju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (s poseb-
nim poudarkom na okraju Koper)«, Acta Histriae , št. ( ): – .
Blažević, Po ijest turizma Istre i Kvarnera.
Ibid., – .
tega obdobja, nismo zasledili (izjema sta oglasa na Sliki ), vendar pa skoraj zagotovo lah-
ko trdimo, da o razvoju neturističnega prehrambnega gostinstva v širšem, gastronomskem
pomenu besede, zaradi vsesplošne gospodarske krize, težko govorimo. Pucer navaja, da je
tedanja gastronomska ponudba temeljila predvsem na tradiciji beneške in furlanske kuhi-
nje, ki je bila močno zakoreninjena v istrski gastronomiji.
Izpostaviti velja dejstvo, da Kraljevina Italija na področju Istre, za razliko od Kvarner-
ja, kjer so kot protikrizni ukrep ustanovili brezcarinsko cono s ciljem večje konkurenčnosti
gostinstva in turizma, ni uvedla praktično nikakršnih protikriznih ukrepov. Italija je imela
v Kvarnerju močno konkurenco v jadranskih destinacijah kraljevine SHS, zato je turizem
načrtno vzpodbujala predvsem na obmejnem območju mesta Reka. Kljub mačehovskemu
upravljanju italijanske države s turizmom in gostinstvom je ta dejavnost še leta pred-
stavljala narodnega dohodka celotnega obalnega območja (kasnejše cone B).
Na osnovi pregleda zbranega arhivskega gradiva in statističnih podatkov lahko
ugotovimo, da se je gostinstvo hitreje ter veliko sistematičneje razvijalo na območju kra-
ljevine SHS, ki je nadaljevala s tradicijo turizma A-O. Med pomembnejšimi aktivnostmi
velja izpostaviti: izdajanje strokovnega časopisja in gostinske literature; združenje gostin-
skih delavcev; sindikat delavcev gostinstva (prva stavka gostincev je potekala že v poletni
sezoni leta ); obstoj kolektivne pogodbe za gostinstvo; uvedbo »nauka« o turizmu na
Trgovski akademiji v Zagrebu l. itd. Razvojne aktivnosti na območje države SHS
so bile pomembne predvsem z vidika kasnejše združitve v okviru nove Jugoslavije (po letu
).
Pucer, »Razvoj gastronomije v Istri, (intervju),« . marec, .
»CEEOL Journal of Contemporary History, Issue / ,« dostopano . septembra http://www.ceeol.
com/aspx/issuedetails.aspx?issueid=a bad - a- - - cb cf ba&articleId=b cf a- d - ca-
a b -dbca a cc .
Deborah Rogoznica, »Obnova in razvoj turizma na območju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (s poseb-
nim poudarkom na okraju Koper)«, Acta Histriae , št. ( ): – .
Blažević, Po ijest turizma Istre i Kvarnera.
Ibid., – .
