Page 52 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 52
prevajali v slovenski jezik, saj v gastronomiji velja pravilo, da uporabljamo izvorna ime-
na tujih jedi.
Tabela ■ Poitalijančena imena nekaterih jedi.
Mednarodna terminologija Poitalijančena imena
(besede francoskega izvora)
Brodo ristretto
Consomme` Frittata avvolta
Omelette Patate schiacciate
Purèe Braciola di costata
Rumpsteack Spezzatino di manzo con paprika
Goulasch
Sou èe Gon ato
Fašistična ideologija se je odražala tudi v vsakodnevnih prehranjevalnih navadah lju-
di. Fašizem je v gastronomiji težil k militantni »špartanskosti« in fašistično ideologijo pro-
moviral kot stil življenja, ki se odraža v odrekanju hedonizma, narodni pripadnosti, poslu-
šnosti, trdoživosti in borbeni pripravljenosti. Prehranjevanje naj bi bilo zato zgolj ritual,
katerega namen je zadovoljevanje zioloških potreb. Pretirano uživanje hrane naj bi vodi-
lo k »osiromašenju« domovine, zato je oblast skrbela za zično in moralno »dieto« na-
cije. Ljudska kuhinja v obdobju fašizma je bila enostavna, saj so dnevni jedilniki odražali
širjenje gospodarske krize, ki se je širila med vsemi družbenimi sloji. V nedeljo, po dolgem
tednu dela, in za praznike so bili »dovoljeni« nekoliko obilnejši obroki. Iz pregleda ne-
katerih jedilnikov, ki so bili postreženi ob svečanih, večinoma vojaških priložnostih, pa je
razvidno, da so bili jedilniki »za izbrance« tudi bogatejši. Slika prikazuje naslovnico
knjige Kuhinja dvajsetih let, ki simbolno prikazuje nadzor države nad prehrambnimi »raz-
vadami« Italijanov.
Odlok iz leta narekuje povečanje potrošnje riža, ki je popolnoma italijanski pri-
delek. Italijanski riž naj bi zamenjal testenine, ki so bile pripravljene (tudi) iz uvožene pše-
nične moke (moka se je sicer primarno koristila za peko kruha). Slika prikazuje nacio-
nalni letak, ki poziva gospodinje k sodelovanju na natečaju za izbor najboljših receptov iz
riža.
Slika prikazuje fašistično propagando, ki promovira uporabo italijanskih pre-
hrambnih proizvodov.
Zaradi racionalizacije preskrbe z živili so bile pri Pokrajinski zvezi trgovcev uvedene t.
i. »živilske nakaznice« za prodajo živil na drobno. Hrana se je med prebivalstvo delila po
točno predpisanem obrazcu. Leta je fašistična oblast v Puli odredila, da lahko vsaka
oseba dnevno kupi g kruha ali g pšenične moke ali g koruznega zdroba. Delav-
»La Cucina Fascista | A Tavola!,« dostopano . septembra , https://cucinatavola.wordpress.com/la-cucina-
-fascista/.
»La Cucina Fascista | A Tavola!«
Ibid., .
Ibid., .
na tujih jedi.
Tabela ■ Poitalijančena imena nekaterih jedi.
Mednarodna terminologija Poitalijančena imena
(besede francoskega izvora)
Brodo ristretto
Consomme` Frittata avvolta
Omelette Patate schiacciate
Purèe Braciola di costata
Rumpsteack Spezzatino di manzo con paprika
Goulasch
Sou èe Gon ato
Fašistična ideologija se je odražala tudi v vsakodnevnih prehranjevalnih navadah lju-
di. Fašizem je v gastronomiji težil k militantni »špartanskosti« in fašistično ideologijo pro-
moviral kot stil življenja, ki se odraža v odrekanju hedonizma, narodni pripadnosti, poslu-
šnosti, trdoživosti in borbeni pripravljenosti. Prehranjevanje naj bi bilo zato zgolj ritual,
katerega namen je zadovoljevanje zioloških potreb. Pretirano uživanje hrane naj bi vodi-
lo k »osiromašenju« domovine, zato je oblast skrbela za zično in moralno »dieto« na-
cije. Ljudska kuhinja v obdobju fašizma je bila enostavna, saj so dnevni jedilniki odražali
širjenje gospodarske krize, ki se je širila med vsemi družbenimi sloji. V nedeljo, po dolgem
tednu dela, in za praznike so bili »dovoljeni« nekoliko obilnejši obroki. Iz pregleda ne-
katerih jedilnikov, ki so bili postreženi ob svečanih, večinoma vojaških priložnostih, pa je
razvidno, da so bili jedilniki »za izbrance« tudi bogatejši. Slika prikazuje naslovnico
knjige Kuhinja dvajsetih let, ki simbolno prikazuje nadzor države nad prehrambnimi »raz-
vadami« Italijanov.
Odlok iz leta narekuje povečanje potrošnje riža, ki je popolnoma italijanski pri-
delek. Italijanski riž naj bi zamenjal testenine, ki so bile pripravljene (tudi) iz uvožene pše-
nične moke (moka se je sicer primarno koristila za peko kruha). Slika prikazuje nacio-
nalni letak, ki poziva gospodinje k sodelovanju na natečaju za izbor najboljših receptov iz
riža.
Slika prikazuje fašistično propagando, ki promovira uporabo italijanskih pre-
hrambnih proizvodov.
Zaradi racionalizacije preskrbe z živili so bile pri Pokrajinski zvezi trgovcev uvedene t.
i. »živilske nakaznice« za prodajo živil na drobno. Hrana se je med prebivalstvo delila po
točno predpisanem obrazcu. Leta je fašistična oblast v Puli odredila, da lahko vsaka
oseba dnevno kupi g kruha ali g pšenične moke ali g koruznega zdroba. Delav-
»La Cucina Fascista | A Tavola!,« dostopano . septembra , https://cucinatavola.wordpress.com/la-cucina-
-fascista/.
»La Cucina Fascista | A Tavola!«
Ibid., .
Ibid., .
