Page 61 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 61
entarja. Pri tem velja izpostaviti, da so jugoslovanske oblasti orodja, surovine in inven-
tar iz večjih podjetij (tudi turističnih) odpeljale na Hrvaško. Stanje gostinskih obratov je
razvidno iz ohranjenih zapisnikov, ki pričajo o povojni problematiki gostinstva in turizma
na Obali. Zapisnik iz leta povzema povojno problematiko gostinstva in stanje v porto-
roškem hotelu Central opisuje s sledečimi besedami: »Kuhinja v hotelu Central je v derut-
nem stanju in jo je treba temeljito popraviti oziroma postaviti na noge.« Isti zapisnik navaja:
»Centralno podjetje v Piranu je hotel Metropol, ki nima niti recepcije, ima provizorno kuhi-
njo, jedilnico, ki je primerna v glavnem samo za zimo …« Hotelske storitve v delujočih ho-
telih so bile slabe, o čemer priča tudi gradivo iz arhiva predsednika SFRJ. Zvezno politiko
v Beogradu je motilo predvsem pisanje tujih novinarjev o slabih hotelskih storitvah v obal-
nih hotelih, kar je metalo slabo luč na celoten razvoj cone B.
Kljub kon skaciji številnih nepremičnin (fašistom in njihovim kolaborantom) leta
na seznamu nepremičnin v okraju Koper ne zasledimo gostinskih obratov (drugače je
v bujskem okraju). Zasebna gostišča so bila tako po koncu vojne še vedno večinoma v za-
sebni lasti Italijanov, ki so večinoma migrirali. Le-ti niso vanje skoraj ničesar vlagali, zara-
di česar so naglo propadala, številni obrati pa so bili poškodovani zaradi posledic vojne. Po
vojni so bili nekateri obrati (predvsem gostišča in penzioni) zasedeni s strani vojske (izpo-
staviti velja, da je slednja zanje plačevala najemnino), oddani v uporabo vojnim invalidom
in sindikalnim organizacijam ali so služili kot letovišča vojnim sirotam (v koprskem okoli-
šu je delovala Komisija za začasno upravljanje imovine odsotnih oseb). Obrtniki (večino-
ma italijanske narodnosti), ki niso migrirali, so bili večinoma nastrojeni proti novi jugoslo-
vanski oblasti, zaradi česar jih je socialistična oblast obravnavala kot špekulante. Slednje
je privedlo do revizije obrtnih dovoljenj. Veliko obrtnikom so bila zaradi špekulantstva
in medvojnega sodelovanja s fašistično oblastjo obrtna dovoljenja odvzeta. Izpostaviti ve-
lja, da mednarodne norme nacionalizacije v coni B formalno niso dovoljevale, zaradi česar
je bilo še leta kar gostinskih obratov (formalno) v zasebni lasti, čeprav so bila
številnim obrtna dovoljenja odvzeta zaradi t. i. državnih koristi (slednje je značilno pred-
vsem za obdobje – ). O načrtnem turističnem razvoju lahko govorimo šele po
letu . Spodnja tabela prikazuje število gostinskih objektov, ležišč, gostov in osebja na
Rogoznica, »Obnova in razvoj turizma na območju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (s posebnim poudar-
kom na okraju Koper),«, .
Gombač, »Oris reševanja nekaterih akutnih problemov pri obnovi gospodarstva v okraju Koper v desetletju po
koncu druge svetovne vojne,« .
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Problematika gostinstva in turizma, , Koper.«
»AJ , t. e. KPR I- -C/ . Zabeležka o razgovoru o problemih ekonomske politike Cone B., Beograd, . sep-
tember .«
»VU II K t. e. , a. e. / . Kon scirane in zasebnikom prodane nepremičnine. Koper, . januar .,« n.d.
»VU II t. e. , a. e. / . Zapisnik komisije za začasno upravljanje imovine odsotnih oseb. Koper, . . .«
Beltram, »Povojni razvoj slovenske Istre – koprski okraj – «, .
Gombač, »Oris reševanja nekaterih akutnih problemov pri obnovi gospodarstva v okraju Koper v desetletju po
koncu druge svetovne vojne,« .
Rogoznica, »Obnova in razvoj turizma na območju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (s posebnim poudar-
kom na okraju Koper).«
»SI PAK KP , , OLO Koper, (SI PAK KP ), t. e. , a. e. , Plačevanje takse za pridobitev dovoljenja za
privatne gostilne, Sežana, . . .«
tar iz večjih podjetij (tudi turističnih) odpeljale na Hrvaško. Stanje gostinskih obratov je
razvidno iz ohranjenih zapisnikov, ki pričajo o povojni problematiki gostinstva in turizma
na Obali. Zapisnik iz leta povzema povojno problematiko gostinstva in stanje v porto-
roškem hotelu Central opisuje s sledečimi besedami: »Kuhinja v hotelu Central je v derut-
nem stanju in jo je treba temeljito popraviti oziroma postaviti na noge.« Isti zapisnik navaja:
»Centralno podjetje v Piranu je hotel Metropol, ki nima niti recepcije, ima provizorno kuhi-
njo, jedilnico, ki je primerna v glavnem samo za zimo …« Hotelske storitve v delujočih ho-
telih so bile slabe, o čemer priča tudi gradivo iz arhiva predsednika SFRJ. Zvezno politiko
v Beogradu je motilo predvsem pisanje tujih novinarjev o slabih hotelskih storitvah v obal-
nih hotelih, kar je metalo slabo luč na celoten razvoj cone B.
Kljub kon skaciji številnih nepremičnin (fašistom in njihovim kolaborantom) leta
na seznamu nepremičnin v okraju Koper ne zasledimo gostinskih obratov (drugače je
v bujskem okraju). Zasebna gostišča so bila tako po koncu vojne še vedno večinoma v za-
sebni lasti Italijanov, ki so večinoma migrirali. Le-ti niso vanje skoraj ničesar vlagali, zara-
di česar so naglo propadala, številni obrati pa so bili poškodovani zaradi posledic vojne. Po
vojni so bili nekateri obrati (predvsem gostišča in penzioni) zasedeni s strani vojske (izpo-
staviti velja, da je slednja zanje plačevala najemnino), oddani v uporabo vojnim invalidom
in sindikalnim organizacijam ali so služili kot letovišča vojnim sirotam (v koprskem okoli-
šu je delovala Komisija za začasno upravljanje imovine odsotnih oseb). Obrtniki (večino-
ma italijanske narodnosti), ki niso migrirali, so bili večinoma nastrojeni proti novi jugoslo-
vanski oblasti, zaradi česar jih je socialistična oblast obravnavala kot špekulante. Slednje
je privedlo do revizije obrtnih dovoljenj. Veliko obrtnikom so bila zaradi špekulantstva
in medvojnega sodelovanja s fašistično oblastjo obrtna dovoljenja odvzeta. Izpostaviti ve-
lja, da mednarodne norme nacionalizacije v coni B formalno niso dovoljevale, zaradi česar
je bilo še leta kar gostinskih obratov (formalno) v zasebni lasti, čeprav so bila
številnim obrtna dovoljenja odvzeta zaradi t. i. državnih koristi (slednje je značilno pred-
vsem za obdobje – ). O načrtnem turističnem razvoju lahko govorimo šele po
letu . Spodnja tabela prikazuje število gostinskih objektov, ležišč, gostov in osebja na
Rogoznica, »Obnova in razvoj turizma na območju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (s posebnim poudar-
kom na okraju Koper),«, .
Gombač, »Oris reševanja nekaterih akutnih problemov pri obnovi gospodarstva v okraju Koper v desetletju po
koncu druge svetovne vojne,« .
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Problematika gostinstva in turizma, , Koper.«
»AJ , t. e. KPR I- -C/ . Zabeležka o razgovoru o problemih ekonomske politike Cone B., Beograd, . sep-
tember .«
»VU II K t. e. , a. e. / . Kon scirane in zasebnikom prodane nepremičnine. Koper, . januar .,« n.d.
»VU II t. e. , a. e. / . Zapisnik komisije za začasno upravljanje imovine odsotnih oseb. Koper, . . .«
Beltram, »Povojni razvoj slovenske Istre – koprski okraj – «, .
Gombač, »Oris reševanja nekaterih akutnih problemov pri obnovi gospodarstva v okraju Koper v desetletju po
koncu druge svetovne vojne,« .
Rogoznica, »Obnova in razvoj turizma na območju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (s posebnim poudar-
kom na okraju Koper).«
»SI PAK KP , , OLO Koper, (SI PAK KP ), t. e. , a. e. , Plačevanje takse za pridobitev dovoljenja za
privatne gostilne, Sežana, . . .«
