Page 60 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 60
ka za trgovino na Ministrstvu za trgovino in preskrbo Ljudske RS (ministrstvo je bilo
ustanovljeno leta ). Ministrstvo se je v naslednjih letih večkrat preoblikovalo, na lo-
kalni ravni pa je za razvoj gostinstva skrbel IOLO. Za uresničevanje konkretnih razvojnih
politik na terenu so bili zadolženi posebni referenti pri okrajnih ljudskih odborih (v nada-
ljevanju OLO). Pri tem je potrebno omeniti, da je bila Istra gospodarsko, kulturno in ka-
drovsko zelo zaostala, saj je bila pod Italijo vsa inteligenca in večina obrtnikov iz vrst itali-
janske narodnosti, ki je večinoma emigrirala. K temu je pripomogla tudi diskriminatorna
fašistična politika do slovenskega prebivalstva. Tudi strokovno izobraženo osebje v gostin-
stvu in turizmu je bilo v času fašizma italijansko, medtem ko je slovansko prebivalstvo opra-
vljalo predvsem pomožna gostinska dela. Iz evidence zadnjega, prostovoljnega izselitvene-
ga vala leta je razvidna tudi poklicna struktura izseljencev. Ta nam razkriva, da je bilo
dobro desetletje po kapitulaciji Italije med izseljenci, ki so prostovoljno zapustili cono B:
gostilničarjev, gostilničarke, slaščičarji, natakarjev, kuharjev, kuharske pomoč-
nice, kuharice, barista, pek in slaščičar, kavarnar, hotelir in hotelirka. Ker so bili
novi odborniki, ki so delovali v okviru OLO, večinoma neuki, so izobrazbene probleme re-
ševali z: aktivnim šolanjem zaposlenih v upravno-političnih šolah, s pomočjo kadra iz dru-
gih krajev (republik) Jugoslavije ter z vzpostavitvijo nove mreže strokovnih šol. Zanimivo
je, da je v prvih povojnih letih strokoven kader prihajal na delo v cono B celo iz Trsta, pla-
čani pa so bili v lirah. Kadrovska politika v coni B se je s pomočjo migracij iz ostalih repu-
blik SFRJ pričela aktivneje reševati šele po letu .
Eno prvih povojnih strokovnih posvetovanj je bil obči zbor hotelirjev in gostilni-
čarjev v Portorožu . maja . Istega leta so bili opravljeni tudi prvi strokovni pregle-
di stanj gostinskih objektov, saj so bili le-ti v zelo slabem tehničnem stanju in skoraj brez
Odsek se je l. preoblikoval v Komite za turizem in gostinstvo, l. v Svet za blagovni promet, l. v Dr-
žavni sekretariat za gospodarstvo, l. v Državni sekretariat za blagovni promet, l. v Državni sekretariat za
blagovni promet LRS, l. v Sekretariat za trgovino in turizem SRS, l. v Republiški sekretariat za turizem
SRS, l. v Republiški sekretariat za gospodarstvo (Glažar v Bonin in Radulovič, ur., Arhivsko gradivo s področja
turizma in turistične dejavnosti; Uporabnik in arhivsko gradivo. – ).
Znotraj IOLO je do leta deloval oddelek za turizem, po letu pa turistični svet. Leta je bilo z reorga-
nizacijo upravnega aparata ustanovljeno poverjeništvo za turizem in gostinstvo pri OLO Koper, ki se je kasneje
preimenovalo v poverjeništvo za trgovino in gostinstvo.
»SI PAK KP , , OLO Koper, (SI PAK KP ), t. e. , a. e. , Poročilo o delovanju oddelka za turizem IOLO
od . . do . . , Koper, . . .«
Jure Gombač, »Oris reševanja nekaterih akutnih problemov pri obnovi gospodarstva v okraju Koper v desetletju
po koncu druge svetovne vojne,« Acta Histriae , št. ( ): – . – .
Vlasta Beltram, »Povojni razvoj slovenske Istre – koprski okraj – : (s poudarkom na delovanju organov
ljudske oblasti)«, Kronika , št. / ( ): – .
»VU II t. e. , a. e. / . Kritički osvet na situaciju u jogoslovenskoj coni STT. Koper, . avgust .,« n.d.
Gostinska zbornica, v okviru katere delujejo okrajni Upravni odbori gostinske zbornice, je bila ustanovljena l.
, ukinjena pa z ustanovitvijo Gospodarske zbornice SRS, l. (Ur.l. FLRJ, št. / ). Izpostaviti velja, da je
bila na območju kraljevine SHS vsejugoslovanska zveza hotelskih in gostinskih delavcev ustanovljena že l.
(Blažević, ).
»AS , fond Komite za turizem in gostinstvo vlade LRS, a. e. «.
Glažar v Bonin in Radulovič, ur., Arhivsko gradivo s področja turizma in turistične dejavnosti ; Uporabnik in arhivsko
gradivo, .
»SI PAK KP , t. e. , Okrajni Istrski ljudski odbor IOLO, Gospodarski svet odseka za gradnje. Poročilo o delu
. . - . . , Koper, . . .«
ustanovljeno leta ). Ministrstvo se je v naslednjih letih večkrat preoblikovalo, na lo-
kalni ravni pa je za razvoj gostinstva skrbel IOLO. Za uresničevanje konkretnih razvojnih
politik na terenu so bili zadolženi posebni referenti pri okrajnih ljudskih odborih (v nada-
ljevanju OLO). Pri tem je potrebno omeniti, da je bila Istra gospodarsko, kulturno in ka-
drovsko zelo zaostala, saj je bila pod Italijo vsa inteligenca in večina obrtnikov iz vrst itali-
janske narodnosti, ki je večinoma emigrirala. K temu je pripomogla tudi diskriminatorna
fašistična politika do slovenskega prebivalstva. Tudi strokovno izobraženo osebje v gostin-
stvu in turizmu je bilo v času fašizma italijansko, medtem ko je slovansko prebivalstvo opra-
vljalo predvsem pomožna gostinska dela. Iz evidence zadnjega, prostovoljnega izselitvene-
ga vala leta je razvidna tudi poklicna struktura izseljencev. Ta nam razkriva, da je bilo
dobro desetletje po kapitulaciji Italije med izseljenci, ki so prostovoljno zapustili cono B:
gostilničarjev, gostilničarke, slaščičarji, natakarjev, kuharjev, kuharske pomoč-
nice, kuharice, barista, pek in slaščičar, kavarnar, hotelir in hotelirka. Ker so bili
novi odborniki, ki so delovali v okviru OLO, večinoma neuki, so izobrazbene probleme re-
ševali z: aktivnim šolanjem zaposlenih v upravno-političnih šolah, s pomočjo kadra iz dru-
gih krajev (republik) Jugoslavije ter z vzpostavitvijo nove mreže strokovnih šol. Zanimivo
je, da je v prvih povojnih letih strokoven kader prihajal na delo v cono B celo iz Trsta, pla-
čani pa so bili v lirah. Kadrovska politika v coni B se je s pomočjo migracij iz ostalih repu-
blik SFRJ pričela aktivneje reševati šele po letu .
Eno prvih povojnih strokovnih posvetovanj je bil obči zbor hotelirjev in gostilni-
čarjev v Portorožu . maja . Istega leta so bili opravljeni tudi prvi strokovni pregle-
di stanj gostinskih objektov, saj so bili le-ti v zelo slabem tehničnem stanju in skoraj brez
Odsek se je l. preoblikoval v Komite za turizem in gostinstvo, l. v Svet za blagovni promet, l. v Dr-
žavni sekretariat za gospodarstvo, l. v Državni sekretariat za blagovni promet, l. v Državni sekretariat za
blagovni promet LRS, l. v Sekretariat za trgovino in turizem SRS, l. v Republiški sekretariat za turizem
SRS, l. v Republiški sekretariat za gospodarstvo (Glažar v Bonin in Radulovič, ur., Arhivsko gradivo s področja
turizma in turistične dejavnosti; Uporabnik in arhivsko gradivo. – ).
Znotraj IOLO je do leta deloval oddelek za turizem, po letu pa turistični svet. Leta je bilo z reorga-
nizacijo upravnega aparata ustanovljeno poverjeništvo za turizem in gostinstvo pri OLO Koper, ki se je kasneje
preimenovalo v poverjeništvo za trgovino in gostinstvo.
»SI PAK KP , , OLO Koper, (SI PAK KP ), t. e. , a. e. , Poročilo o delovanju oddelka za turizem IOLO
od . . do . . , Koper, . . .«
Jure Gombač, »Oris reševanja nekaterih akutnih problemov pri obnovi gospodarstva v okraju Koper v desetletju
po koncu druge svetovne vojne,« Acta Histriae , št. ( ): – . – .
Vlasta Beltram, »Povojni razvoj slovenske Istre – koprski okraj – : (s poudarkom na delovanju organov
ljudske oblasti)«, Kronika , št. / ( ): – .
»VU II t. e. , a. e. / . Kritički osvet na situaciju u jogoslovenskoj coni STT. Koper, . avgust .,« n.d.
Gostinska zbornica, v okviru katere delujejo okrajni Upravni odbori gostinske zbornice, je bila ustanovljena l.
, ukinjena pa z ustanovitvijo Gospodarske zbornice SRS, l. (Ur.l. FLRJ, št. / ). Izpostaviti velja, da je
bila na območju kraljevine SHS vsejugoslovanska zveza hotelskih in gostinskih delavcev ustanovljena že l.
(Blažević, ).
»AS , fond Komite za turizem in gostinstvo vlade LRS, a. e. «.
Glažar v Bonin in Radulovič, ur., Arhivsko gradivo s področja turizma in turistične dejavnosti ; Uporabnik in arhivsko
gradivo, .
»SI PAK KP , t. e. , Okrajni Istrski ljudski odbor IOLO, Gospodarski svet odseka za gradnje. Poročilo o delu
. . - . . , Koper, . . .«
