Page 156 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 156
krvavi poljub svobode
prijateljske odnose, »vedno je bil del rituala, ki je vzpostavljal prijateljsko
skupnost«.40 Še vse 19. stoletje se je poljub uporabljal tudi v obrednih pomi-
ritvah fajd na obalni strani črnogorskega prostora, ki je poprej spadal pod be-
neško in kasneje avstrijsko oblast. Nastopajoči v tovrstnem ritualu iz okoli
leta 1820 je pričal, kako sta se v določenem trenutku obreda v solzah polju-
bila s predstavnikom nasprotne strani, ki je ob tem rekel: »Naj se veseli naše
botrstvo« (kumstvo). »Najprej brat, potem krvni sovražnik, potem za ved-
no brat,« je v drugem primeru iz leta 1890 med obredno pomiritvijo izrekel
predstavnik ene od sprtih strani, nakar sta se s predstavnikom nasprotnikov
»poljubila in objela kot brata«.41
Ivan je uporabil poljub kot simbolno gesto prijateljstva, sprave in miru
ter celo »bratstva« ter ji dodal novih simbolnih razsežnosti. Michiel, žrtev
poljuba, je bil v tistem trenutku obkoljen s strani upornikov, pred njim pa je
stal eden najbolj krutih izmed slednjih. Ivanov krvavi poljub je poljub smr-
ti, ki ji zreš v oči in jo dobesedno okusiš, ki namerno vzbuja grozo in obču-
tek ogroženosti. Simbol miru je Ivan spremenil v svoje nasprotje. A obenem je
to poljub prisilnega galjota, ki si je z uporom izboril svobodo, s krvavim maš-
čevanjem pa se je osvobodil tudi sovraštva. Zdaj svobodni upornik je prevzel
oblast, ima moč, da razpolaga z življenjem zasovraženega nasprotnika, in to
izkaže s tem, da mu prizanese ter na ta način poljub povrne v običajni pomen-
ski okvir miru in sprave. To je storil celo porogljivo, saj je grozljivi dvoumnos-
ti, ki jo je uprizoril z izkrivljanjem rituala, naredil konec s pomirjujočo izjavo,
da nič ne bo (no paura). Tako lahko tudi ta poljub uvrstimo med karnevalske
uporabe in oponašanja uradnih ritualov, vzorcev in vlog v drugačne name-
ne, med pustne prakse spreminjanja simbolnih pomenov v njihova nasprotja,
med primere krutega norčevanja. A obenem pomilostitve.
Po vsej tej krvi se bomo poslovili kot v pravljici. Že med veslanjem so
vodilni uporniki ostalim galjotom delili ukradeni denar, »s klobukom so ga
dajali veslačem, rekoč: “Vzemite, ko bomo zunaj, si bomo razdelili kot dobri
bratje”«. Tu ponovno nastopi še en zanimiv lik: »Predvsem Lovre je bil tisti,
ki je to počel.« Tudi Lovre iz Nina je imel za seboj razgibano življensko pot,
čeprav spet ne najjasnejšo. Starejši mornar po imenu barba Matija s Pašmana
ga je v Carigradu odkupil iz turškega suženjstva, zato mu je bil Lovre »sin po
duši« ( figlio d‘anima).42
40 Slitt, Acting Out Friendship, posebej citat 156.
41 Boehm, Blood Revenge, 123, 134, 136, oba primera sta iz Grbalja, kraja nedaleč od Kotorja.
42 »Ma del vechio che ha nome barba Mattio da Paspan s‘à vegnudo via con la Ciurma perche l‘have-
va Lorenzo detto Loure Sciaon, il quale era suo figlio d‘anima, dove che sto vecchio l‘ha liberado
un altra volta de sciavitu de Turchi in Costantinopoli per quello, che da loro ho inteso, in un loco,
156
prijateljske odnose, »vedno je bil del rituala, ki je vzpostavljal prijateljsko
skupnost«.40 Še vse 19. stoletje se je poljub uporabljal tudi v obrednih pomi-
ritvah fajd na obalni strani črnogorskega prostora, ki je poprej spadal pod be-
neško in kasneje avstrijsko oblast. Nastopajoči v tovrstnem ritualu iz okoli
leta 1820 je pričal, kako sta se v določenem trenutku obreda v solzah polju-
bila s predstavnikom nasprotne strani, ki je ob tem rekel: »Naj se veseli naše
botrstvo« (kumstvo). »Najprej brat, potem krvni sovražnik, potem za ved-
no brat,« je v drugem primeru iz leta 1890 med obredno pomiritvijo izrekel
predstavnik ene od sprtih strani, nakar sta se s predstavnikom nasprotnikov
»poljubila in objela kot brata«.41
Ivan je uporabil poljub kot simbolno gesto prijateljstva, sprave in miru
ter celo »bratstva« ter ji dodal novih simbolnih razsežnosti. Michiel, žrtev
poljuba, je bil v tistem trenutku obkoljen s strani upornikov, pred njim pa je
stal eden najbolj krutih izmed slednjih. Ivanov krvavi poljub je poljub smr-
ti, ki ji zreš v oči in jo dobesedno okusiš, ki namerno vzbuja grozo in obču-
tek ogroženosti. Simbol miru je Ivan spremenil v svoje nasprotje. A obenem je
to poljub prisilnega galjota, ki si je z uporom izboril svobodo, s krvavim maš-
čevanjem pa se je osvobodil tudi sovraštva. Zdaj svobodni upornik je prevzel
oblast, ima moč, da razpolaga z življenjem zasovraženega nasprotnika, in to
izkaže s tem, da mu prizanese ter na ta način poljub povrne v običajni pomen-
ski okvir miru in sprave. To je storil celo porogljivo, saj je grozljivi dvoumnos-
ti, ki jo je uprizoril z izkrivljanjem rituala, naredil konec s pomirjujočo izjavo,
da nič ne bo (no paura). Tako lahko tudi ta poljub uvrstimo med karnevalske
uporabe in oponašanja uradnih ritualov, vzorcev in vlog v drugačne name-
ne, med pustne prakse spreminjanja simbolnih pomenov v njihova nasprotja,
med primere krutega norčevanja. A obenem pomilostitve.
Po vsej tej krvi se bomo poslovili kot v pravljici. Že med veslanjem so
vodilni uporniki ostalim galjotom delili ukradeni denar, »s klobukom so ga
dajali veslačem, rekoč: “Vzemite, ko bomo zunaj, si bomo razdelili kot dobri
bratje”«. Tu ponovno nastopi še en zanimiv lik: »Predvsem Lovre je bil tisti,
ki je to počel.« Tudi Lovre iz Nina je imel za seboj razgibano življensko pot,
čeprav spet ne najjasnejšo. Starejši mornar po imenu barba Matija s Pašmana
ga je v Carigradu odkupil iz turškega suženjstva, zato mu je bil Lovre »sin po
duši« ( figlio d‘anima).42
40 Slitt, Acting Out Friendship, posebej citat 156.
41 Boehm, Blood Revenge, 123, 134, 136, oba primera sta iz Grbalja, kraja nedaleč od Kotorja.
42 »Ma del vechio che ha nome barba Mattio da Paspan s‘à vegnudo via con la Ciurma perche l‘have-
va Lorenzo detto Loure Sciaon, il quale era suo figlio d‘anima, dove che sto vecchio l‘ha liberado
un altra volta de sciavitu de Turchi in Costantinopoli per quello, che da loro ho inteso, in un loco,
156
